Izobutan
| Izobutan | |
|---|---|
| |
| |
 |
 |
| IUPAC-ime | 2-Methylpropane[1] |
| Identifikatorji | |
| Številka CAS | 75-28-5 |
| PubChem | |
| EINECS število | |
| UN število | 1969 |
| KEGG | |
| ChEBI | |
| RTECS število | TZ4300000 |
| SMILES | |
| Beilstein | 1730720 |
| Gmelin | 1301 |
| ChemSpider | |
| Lastnosti | |
| Molekulska formula | C4H10 |
| Molska masa | 58,12 g mol−1 |
| Videz | Colorless gas |
| Vonj | Odorless |
| Gostota | 2.51 mg mL−1 (at 15 °C, 100 kPa) |
| Tališče |
-233--33 °C, 40-240 K, -388--28 °F |
| Vrelišče |
-13--9 °C, 260-264 K, 8-16 °F |
| Parni tlak | 204.8 kPa (at 21 °C) |
| kH | 8.6 nmol Pa−1 kg−1 |
| Termokemija | |
| Standardna tvorbena entalpija ΔfH |
−134.8–−133.6 kJ mol−1 |
| Standardna sežigna entalpija ΔcH |
−2.86959–−2.86841 MJ mol−1 |
| Specifična toplota, C | 96.65 J K−1 mol−1 |
| Nevarnosti | |
| Varnostni list | praxair.com |
| EU klasifikacija |  F+
|
| EU Index | 601-004-00-0 |
| NFPA 704 |
 4
1
0
|
| R-stavki | R12 |
| S-stavki | (S2), S16 |
| Plamenišče | -83 °C |
| Temperatura samovžiga |
460 °C |
| Meje eksplozivnosti |
1.4–8.3% |
| Sorodne snovi | |
| Sorodno alkane | Isopentane |
| Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju (pri 25 °C, 100 kPa) | |
Izobutan (i-butan), znan tudi kot metilpropan, je kemična spojina s formulo C4H10, izomer butana. To je najenostavnejši alkan s terciarnim ogljikom. Zaskrbljenost nad tanjšanjem ozonskega plašča zaradi freonov je vodila k povečani uporabi izobutana kot plina za hladilne sisteme, zlasti v domačih hladilnikih in zamrzovalnikih ter za potisni plin v sprejih. Če se uporablja kot hladilno ali potisno sredstvo, je izobutan znan tudi kot R-600a. Nekateri prenosni hladilniki uporabljajo mešanico izobutana in propana, običajno v razmerju 80:20. Izobutan se uporablja tudi kot surovina v kemični industriji, na primer v sintezi izooktana.[2]
Njegova številka je ZN UN 1969. Izobutan je R skupina za aminokislino levcinom.
NomenklaturaUredi
Izobutan je ime, ki ga je Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo (IUPAC) v svojih 1993 Priporočila za nomenklaturo iz organske kemije.[3] Ker je najdaljša neprekinjena veriga v izobutan dolga le tri atome ogljika, sistematično ime je 2-metilpropan. Število (2 -) ni potrebna, ker je mogoča le v metilpropanu.
- Izomera butana
n-butan
Izobutan (metilpropan)
UporabaUredi
Izobutan se uporablja kot hladilno sredstvo.[4] Uporaba v hladilnikih se je začela leta 1993, ko je Greenpeace predstavil projekt Greenfreeze v sodelovanju z nemškim podjetjem Foron.[5] Mešanice s čistim, suhim »izobutanom« (R-600a) imajo zanemarljiv vpliv na tanjšanje ozonskega plašča in zelo nizek potencial za globalno segrevanje (3,3-kratna vrednost ogljikovega dioksida) in lahko služijo kot funkcionalen nadomestek R-12, R-22, R-134a in drugih klorofluoroogljkovodikov ali fluorirani ogljikovodikov kot posrednikov v konvencionalni nepremični opremi za hlajenje in klimatizacijo.
V Chevron Phillips uporabljajo postopek za izdelavo polietilena velike gostote (HDPE), kjer se izobutan uporablja kot razredčilo.[6]
Izobutan se uporablja tudi za ustvarjanje pritiska v pločevinkah.
Uporaba kot hladilno sredstvoUredi
Izobutan je eksploziven. Uporaba izobutana kot hladilno sredstvo v domačih hladilnikih je potencialno nevarno. O več eksplozijah hladilnika so poročali v Združenem kraljestvu; sumijo, da jih je povzročilo uhajanje izobutana v hladilniku, ki ga je vnela iskra na električni napeljavi.[7][8][9][10][11][12][13][14]
Sklici in opombeUredi
- ↑ "ISOBUTANE - Compound Summary". PubChem Compound. USA: National Center for Biotechnology Information. 16 September 2004. Identification and Related Records. Pridobljeno dne 5 March 2012.
- ↑ Patent Watch, July 31, 2006.
- ↑ Panico, R.; & Powell, W. H. (Eds.) (1994). A Guide to IUPAC Nomenclature of Organic Compounds 1993. Oxford: Blackwell Science. ISBN 0-632-03488-2. http://www.acdlabs.com/iupac/nomenclature/93/r93_679.htm
- ↑ "European Commission on retrofit refrigerants for stationary applications" (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 2008-07-19. Pridobljeno dne 2010-10-29.
- ↑ Stafford, Edwin R.; Hartman, Cathy L. (2001). "Greenpeaces Greenfreeze Campaign Hurdling Competitive Forces in the Diffusion of Environmental Technology Innovation". V Green, Ken; Groenewegen, Peter; Hofman, Peter S. Springer Science+Business Media. str. 107–132. ISBN 9780792368045. Manjkajoč ali prazen
|title=(pomoč) - ↑ Predloga:Ullmann
- ↑ Bingham, John (September 1, 2009). "Exploding fridges: ozone friendly gas theory for mystery blasts". The Daily Telegraph (London). Pridobljeno dne May 5, 2010.
- ↑ "U.S. EPA hydrocarbon-refrigerants FAQ". Epa.gov. Pridobljeno dne 2010-10-29.
- ↑ "MACS bulletin: hydrocarbon refrigerant usage in vehicles" (PDF). Pridobljeno dne 2010-10-29.
- ↑ "Society of Automotive Engineers hydrocarbon refrigerant bulletin". Sae.org. 2005-04-27. Pridobljeno dne 2010-10-29.
- ↑ "Saskatchewan Labour bulletin on hydrocarbon refrigerants in vehicles". Labour.gov.sk.ca. 2010-06-29. Pridobljeno dne 2010-10-29.
- ↑ "Queensland (Australia) government warning on hydrocarbon refrigerants" (PDF). Energy.qld.gov.au. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 2008-12-17. Pridobljeno dne 2010-10-29.
- ↑ "New South Wales (Australia) Parliamentary record, 16 October 1997". Parliament.nsw.gov.au. 1997-10-16. Pridobljeno dne 2010-10-29.
- ↑ "New South Wales (Australia) Parliamentary record, 29 June 2000". Parliament.nsw.gov.au. Pridobljeno dne 2010-10-29.