Ivan Ivanovič Agajnc

Ivan Ivanovič Agajnc (rusko Иван Иванович Агаянц), sovjetski vohun/obveščevalec armenskega rodu, * 28. avgust 1911, † 12. maj 1968.

Ivan Ivanovič Agajnc
Rojstvo28. avgust 1911({{padleft:1911|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:28|2|0}})[1]
Gandža[1]
Smrt12. maj 1968({{padleft:1968|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:12|2|0}})[1] (56 let)
Moskva[1]
Državljanstvo Sovjetska zveza
Poklicčastnik, obveščevalni častnik

Življenje uredi

Rodil se je duhovniku Hovhanesu Agajncu (Armenska apostolska cerkev) v armenskem mestu Elizavetpol. Oba njegova starejša brata sta vstopila v tajno policijo, kamor jima je sledil tudi Ivan. Leta 1930 se je preselil v Moskvo, kjer je pričel delati v ekonomskem oddelku OGPU. Čez šest let (1936), v času Stalinovih čist, je bil premeščen v zunanjo obveščevalno službo zaradi dejstva da je govoril več tujih jezikov (turško, perzijsko, francosko, špansko, italijansko in angleško)[2].

Naslednje leto je bil poslan v Pariz, sprva pod krinko trgovinskega predstavnika, nato pa kot član konzularnega oddelka na sovjetskem veleposlaništvu. V Moskvo se je vrnil leta 1940 in avgusta naslednjega leta je bil poslan v Teheran kot rezident. Tam naj bi pomagal preprečiti nemški načrt napada na teheransko konferenco. Še istega leta se je vrnil v Moskvo[3].

Med letoma 1947 in 1949 je bil ponovno v Parizu; tokrat se je predstavljal kot Avalov. V tem času naj bi rektrutiral številne vohune za Sovjetsko zvezo, a se je bil zaradi tuberkuloze prisiljen vrniti domov.

Ob vrnitvi je postal vodja zahodnoevropskega oddelka KGB; v tem funkciji je med drugim pomagal ponarejati spomine sovjetskih nasprotnikov (z namenom deskreditacije) ter producirati dramo Namestnik. Potem je postal prvi vodja oddelka D (deinformacija) v 1. glavnem direktoratu KGB[4].

Leta 1965 je bil povišan v generalmajorja KGB[5].

Leta 1967 je postal namestnik vodje celotnega direktorata, a je že kmalu umrl (12. maja 1968). Pokopan je na moskovskem pokopališču Novodeviči.

Odlikovanja uredi

Viri in opombe uredi

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 Armenska sovjetska enciklopedijaՀայկական հանրագիտարան հրատարակչություն, 1974.
  2. Whoiswho.ru
  3. SVR.gov.ru
  4. »Persons.am«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. aprila 2016. Pridobljeno 6. septembra 2010.
  5. Hayazg.info

Glej tudi uredi