Hvar
Hvar (italijansko: Lesina, latinsko: Pharus) je srednjedalmatinski otok v Srednjem Jadranu. Leži južno od Brača, od katerega ga loči Hvarski kanal ter severno od Korčule in Pelješca, od katerih ga loči Korčulski in Neretvanski kanal, od otoka Vis na jugozahodu pa Viški kanal. S površino 297,38 km² je četrti največji hrvaški otok in drugi največji med otoki Dalmacije. Hkrati je z dolžino 68 km najdaljši otok na Hrvaškem in na Jadranu sploh. Je izrazito podolgovate oblike, še posebej njegov vzhodni del, na severu pa se z razširitvijo zelo približa sosednjemu Braču. Na jugozahodu Hvara, tik pred mestom Hvar, ležijo Peklenski otoki, južno od njega pa otok Šćedro, od katerega ga loči Šćedranski kanal. S celino ga povezujeta dva trajekta na linijah Split-Stari Grad in na vzhodu otoka Drvenik-Sučuraj, kjer se Hvar močno približa kopnemu (na le ok. 3 km).
 Mesto Hvar | |
 | |
| Geografija | |
|---|---|
| Lega | Jadransko morje |
| Otočje | Srednjedalmatinsko otočje |
| Površina | 297,377 km2 |
| Dolžina | 68 km |
| Širina | 8 km |
| Dolžina obale | 270,00 km |
| Najvišja nadm.višina | 628 m |
| Najvišji vrh | Sv. Nikola |
| Uprava | |
| Županija | 
Splitsko-dalmatinska |
| Registrska oznaka cestnih vozil | ST |
| Registrska oznaka plovil | HV, JL, SĆ, SG |
| Največje naselje | Hvar |
| Demografija | |
| Prebivalstvo | 11.103 (leta 2011) |
| Gostota | 37,34 preb./km2 |
| Etnične skupine | Hrvati |
Geografija uredi
Hvar, ki meri 299,6 km², je v turističnem pomenu najbolj znan jadranski otok. Ta sloves dolguje zelo prijetnemu podnebju. Po številu sončnih dni (povprečno sije sonce 2718 ur letno) je na prvem mestu na jadranski obali in med prvimi v Evropi. Spričo barvitosti otoka, pokritega z vinogradi, nasadi oljk in aromatičnimi rastlinami (sivka), očarljivost njegovih naselij s številnimi kulturnozgodovinskimi spomeniki in prijetnimi, po navadi z borovimi gozdički, obraslimi plažami je Hvar eden najbolj atraktivnih otokov na Jadranu.
Zgodovina uredi
Naseljen je bil že zgodnjem neolitiku, o čemer pričajo številni predmeti (kamnito orodje in orožje, koščene igle in drugo), ki so jih odkrili v otoških jamah, medtem ko ostanki iz ilirska dobe govore o pomembnih naseljih. Po Hvaru je poimenovana tudi hvarska kultura. Grki so v obdobju 386 do 385 pr. n. št. ustanovili dve mesti Faros (današnji Stari Grad) in Dimos (današnji Hvar). Leta 219 pr. n. št. so otok z zmago nad ilirskim vojskovodjem Demetrijem Hvarskim v drugi iliriski vojni zavzeli Rimljani. V 7. stoletju so se pričela na Hvaru naseljevati slovanska plemena, potem pa je otok zamenjal številne gospodarje: Bizantinsko cesarstvo, Beneško republiko, hrvaške kralje, ogrsko-hrvaške kralje, bosanskega kralja Tvrdka I., Hrvoja Vukšića in Dubrovniško republiko. Najdlje mu je vladala Beneška republika - od leta 1420 do 1797. V času Napoleonove Ilirije je Hvar izmenoma pripadal Avstrijcem, Francozom in Angležem, nato pa od 1813 do 1918 Avstriji.
Naselja uredi
Večja naselja na otoku Hvar so štiri in so vsa obalna:
- mesti (hrv. Grad) Hvar na zahodu in Stari Grad na severozahodu ter
- občinski središči Jelsa na severu in Sućuraj na skrajnem vzhodnem koncu otoka
Ostali manjši naseljeni kraji so: Bogomolje, Dol, Vrbanj, Maslinica, Selca, Velo Rudina, Malo Rudina, Brusje, Milna, Zavala, Sveta Nedelja, Svirče, Pitve, Vrisnik, Vrboska, Gdinj.
Glej tudi uredi
