Jelsa (tudi Jelsa na Hvaru), je mesto (grad), letovišče in pristanišče na severni strani otoka Hvara v Splitsko-dalmatinski županiji na Hrvaškem.

Jelsa
Pogled iz zraka na Jelso
Pogled iz zraka na Jelso
Jelsa se nahaja v Hrvaška
Jelsa
Jelsa
Geografska lega na Hrvaškem
43°8′22.56″N 16°47′2.05″E / 43.1396000°N 16.7839028°E / 43.1396000; 16.7839028
DržavaHrvaška Hrvaška
ŽupanijaSplitsko-dalmatinska županija Splitsko-dalmatinska županija
ObčinaJelsa
Nadm. višina
9 m
Prebivalstvo
 (2001)
 • Skupno1.798
Poštna številka
21465 Jelsa
Vir: Publikacije Državnega zavoda za statistiko Republike Hrvaške (kjer ni drugače navedeno).

Deset kilometrov od Starega grada se nahaja letovišče Jelsa, ki je znano po lepih peščenih plažah v samem kraju in bližnji okolici. Vzhodno od mesta je lepa peščena plaža Mina, na polotoku Glavica pa kopališče Soline. Okoli Jelse je več zaselkov (Pitve, Vrsnik, Svirče, in druga).

Jelsa se kot pristanišče Pitava (Portus de Piture) omenja že v 14. stoletju, kot ribiško naselje pa se verjetno formira v začetku 15. stoletja. Župnijska cerkev, ki se prvič omenja leta 1331, je dobila današnji izgled v 16. stoletju. V severnem delu mesta je trg, ki je podobo z renesančnimi in baročnimi hišami dobil v 16. stoletju. V sredini trga je baročna cerkev Sv. Ivana. Na lokaciji Gradina je pokopališče in cerkev avguštinskega samostana osnovanega 1605 z ostanki obrambnega zidu. Na griču vzhodno od mesta so dobro vidni ostanki opazovalnice Tor, ki je bila zgrajena v času antične grčije (4-3. stol. pr. n. št.). Na drugih lokacijah v okolici Jelse (Selca, Kutac, zaliv Sv. Luka) so bili odkriti ostanki rimskih zidov in grobov. Organizirani turizem se je začel leta 1868 z utemeljitvijo Higieničnega društva Hvar pod vodstvom škofa Jurija Dubokoviča. Hotel Jadran je najstarejši hotel v Jelsi, ki je bil odprt leta 1911. Do intenzivnega razvoja turizma in izgradnje hotelov, penzionov, apartmajev, restavracij, barov, disko-klubov in drugih turističnih objektov je prišlo na koncu 60-let XX. stoletja, ko turizem postane poglavitna gospodarska veja na otoku.

Demografija

uredi
Pregled števila prebivalcev po letih[1]
1857 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001
808 1104 1238 1504 1557 1549 1616 1513 1480 1263 1382 1433 1637 1792 1798

Galerija

uredi

Viri in opombe

uredi

Glej tudi

uredi