Sućuraj
Sućuraj je naselje, letovišče in pristanišče na otoku Hvar, ki je upravno središče občine Sućuraj v Splitsko-dalmatinski županiji na Hrvaškem.
Sućuraj | |
---|---|
Sućuraj | |
43°7′54.98″N 17°4′57.74″E / 43.1319389°N 17.0827056°E | |
Država | Hrvaška |
Županija | Splitsko-dalmatinska županija |
Občina | Sućuraj |
Nadm. višina | 5 m |
Prebivalstvo (2001) | |
• Skupno | 387 |
Poštna številka | 21469 Sućuraj |
Vir: Publikacije Državnega zavoda za statistiko Republike Hrvaške (kjer ni drugače navedeno). |
Geografija
urediSućuraj je staro morsko mesto na skrajnem vzhodnem koncu otoka in se nahaja ob globokem zalivu, v dolini, obrnjeni proti morju. To je mesto, kjer se otok najbolj približa celini, ki je oddaljena le 6 km stran. Kraj je z redno trajektno linijo povezan z Drvenikom; trajekt v sezoni vozi 15 krat dnevno, po potrebi pa tudi večkrat.
Iz Sućuraja se ponuja lep pogled na Biokovo, Makarsko in Pelješac.
Pristanišče je dobro zavarovano s kolenastim valobranom, na koncu katerega stoji svetilnik. Pristajati je mogoče ob valobranu, pri katerem je globina morja do 2,5 m, ali v pristanu v severnem delu pristanišča. Sidrati se je mogoče tudi 300 m stran od pristanišča, razen v primerih, ko piha jugo.
Iz pomorske karte je razvidno, da svetilnik oddaja svetlobni signal: R Bl 2s. Nazivni domet svetilnika je 3 milje.
Zgodovina
urediStaro mestno jedro s pristaniščem je bilo zgrajeno že v 15. stoletju na dveh malih polotokih. Že v antiki je mesto imelo pomemben strateški položaj. Kulturni ostanki datirajo še iz ilirskega obdobja. Hvarski statut iz leta 1331 omenja cerkev sv. Jurija v Sućuraju, po katerem je mesto tudi dobilo ime. V začetku je zaselek obsegal le nekaj pastirskih in ribiških koč. Naseljevanje se je nadaljevalo s prihodom Augustincev iz Zaostroga, ki so v 16. stoletju ustanovili samostan. Arhitektura Sućuraja je še danes pod velikim vplivom neretvanskega stila gradnje. V času Benetk se je Sućuraj nahajal na tromeji treh držav: Beneške republike, Turške države in Dubrovniške republike. V 17. stoletju so Benečani zgradili trdnjavo, ki pa je bila porušena v drugi svetovni vojni.
Demografija
urediPregled števila prebivalcev po letih[1] | ||||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
1857 | 1869 | 1880 | 1890 | 1900 | 1910 | 1921 | 1931 | 1948 | 1953 | 1961 | 1971 | 1981 | 1991 | 2001 |
435 | 519 | 520 | 671 | 714 | 781 | 850 | 705 | 559 | 589 | 585 | 466 | 427 | 422 | 387 |