Sućuraj je naselje, letovišče in pristanišče na otoku Hvar, ki je upravno središče občine Sućuraj v Splitsko-dalmatinski županiji na Hrvaškem.

Sućuraj
Sućuraj
Sućuraj
Sućuraj se nahaja v Hrvaška
Sućuraj
Sućuraj
Geografska lega na Hrvaškem
43°7′54.98″N 17°4′57.74″E / 43.1319389°N 17.0827056°E / 43.1319389; 17.0827056
DržavaHrvaška Hrvaška
ŽupanijaSplitsko-dalmatinska županija Splitsko-dalmatinska županija
ObčinaSućuraj
Nadm. višina
5 m
Prebivalstvo
 (2001)
 • Skupno387
Poštna številka
21469 Sućuraj
Vir: Publikacije Državnega zavoda za statistiko Republike Hrvaške (kjer ni drugače navedeno).

Geografija

uredi
 
Sućuraj

Sućuraj je staro morsko mesto na skrajnem vzhodnem koncu otoka in se nahaja ob globokem zalivu, v dolini, obrnjeni proti morju. To je mesto, kjer se otok najbolj približa celini, ki je oddaljena le 6 km stran. Kraj je z redno trajektno linijo povezan z Drvenikom; trajekt v sezoni vozi 15 krat dnevno, po potrebi pa tudi večkrat.

Iz Sućuraja se ponuja lep pogled na Biokovo, Makarsko in Pelješac.

Pristanišče je dobro zavarovano s kolenastim valobranom, na koncu katerega stoji svetilnik. Pristajati je mogoče ob valobranu, pri katerem je globina morja do 2,5 m, ali v pristanu v severnem delu pristanišča. Sidrati se je mogoče tudi 300 m stran od pristanišča, razen v primerih, ko piha jugo.

Iz pomorske karte je razvidno, da svetilnik oddaja svetlobni signal: R Bl 2s. Nazivni domet svetilnika je 3 milje.

Zgodovina

uredi

Staro mestno jedro s pristaniščem je bilo zgrajeno že v 15. stoletju na dveh malih polotokih. Že v antiki je mesto imelo pomemben strateški položaj. Kulturni ostanki datirajo še iz ilirskega obdobja. Hvarski statut iz leta 1331 omenja cerkev sv. Jurija v Sućuraju, po katerem je mesto tudi dobilo ime. V začetku je zaselek obsegal le nekaj pastirskih in ribiških koč. Naseljevanje se je nadaljevalo s prihodom Augustincev iz Zaostroga, ki so v 16. stoletju ustanovili samostan. Arhitektura Sućuraja je še danes pod velikim vplivom neretvanskega stila gradnje. V času Benetk se je Sućuraj nahajal na tromeji treh držav: Beneške republike, Turške države in Dubrovniške republike. V 17. stoletju so Benečani zgradili trdnjavo, ki pa je bila porušena v drugi svetovni vojni.

Demografija

uredi
Pregled števila prebivalcev po letih[1]
1857 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001
435 519 520 671 714 781 850 705 559 589 585 466 427 422 387

Viri in opombe

uredi

Glej tudi

uredi