Horjul
Horjul je naselje z okoli 1.500 prebivalci, središče občine Horjul. Leži v najbolj razširjenem delu doline potoka Horjulščica. Na severnem gričevnem obrobju so na vršajih pozokov njive in travniki. Prebivalstvo je v glavnem zaposleno v industriji. Horjul je ob delavnikih povezan z Ljubljano in Vrhniko z rednima avtobusnima linijama.
Horjul | |
|---|---|
 Središče Horjula | |
  Horjul Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°1′22.64″N 14°17′53.28″E / 46.0229556°N 14.2981333°EKoordinati: 46°1′22.64″N 14°17′53.28″E / 46.0229556°N 14.2981333°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Osrednjeslovenska regija |
| Tradicionalna pokrajina | Notranjska |
| Občina | Horjul |
| Površina | |
| • Skupno | 4,6 km2 |
| Nadm. višina | 339,8 m |
| Prebivalstvo (2020)[1] | |
| • Skupno | 1.442 |
| • Gostota | 310 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletje (DST) | UTC+2 (CEST) |
| Poštna številka | 1354 Horjul |
| Zemljevidi | Najdi.si, Geopedia.si |
Horjul - Vaško jedro | |
| Lega | Občina Horjul |
| RKD št. | 22320 (opis enote)[2] |
V Horjulu sta se mdr. rodila slovenski jezikoslovec Tine Logar ter pisateljica Kristina Brenk.
NOBUredi
Organizirano delovanje OF se je na območju Horjula pričelo junija 1941. Na območju Horjula se je oblikovala Horjulska četa, v bližini je deloval partizanski šolski tabor; tu je bilo tudi izhodišče za odhod partizanov na Primorsko in Gorenjsko. Od začetka novembra 1942 je bila v Horjulu močna postojanka bele garde, po kapitulaciji Italije pa domobrancev. 8. septembra 1944 je postojanko napadla udarna enota Prešernove brigade, vendar je ni mogla uničiti.
Glej tudiUredi
SkliciUredi
- ↑ "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020". Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno 8. junija 2020.
- ↑ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 22320". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
