Henrik Peternel
Henrik Peternel, slovenski rimskokatoliški duhovnik in čebelarski strokovnjak, * 24. maj 1875, Gorica, † 25. februar 1951, Bukovžlak.
Henrik Peternel | |
---|---|
Rojstvo | 24. maj 1875 |
Smrt | 1951 |
Državljanstvo | SFRJ Kraljevina Jugoslavija SHS Cislajtanija |
Poklic | urednik, duhovnik, publicist, čebelar |
Življenje in delo uredi
Rodil se je v družini slovenskega logarja materi češkega rodu. Po dveletnem študiju medicine v Gradcu se je odločil za duhovniški poklic. Bogoslovje je študiral v Gorici, kjer je bil leta 1898 posvečen. Sprva je bil kaplan v Gorici, kjer je hkrati deloval v upravi Slovenskega šolskega doma. Kasneje je bil kaplan še na Šentviški Gori in Teharjah, od 1920 pa je bil župnik v Črešnjicah pri Frankolovem. Po upokojitvi leta 1928 se je naselil v Bukovžlaku.[1] Razvijal je novejše postopke v čebelarstvu in uvajal strokovni pouk; zastopal je slovensko čebelarstvo na mednarodnih zborovanjih in tečajih v Nemčiji, Italiji in Franciji. Od 1922 je pisal članke v Slovenskem čebelarju, v koledarjih Mohorjeve družbe in dopisoval v dunajski list Der Bienenvater; bil je pobudnik in urednik Čebelarskega obzornika, znanstvene priloge Slovenskega čebelarja (1936) ter več let predsednik Čebelarskega društva za Slovenijo.[2] Po njem se imenuje čebelarsko društvo, ki je izdalo Zbornik ob 130 letnici Čebelarskega društva »Henrik Peternel«. (COBISS)