Galebi

Za druge pomene glej Galeb.

Galébi (znanstveno ime Laridae) so družina ptic iz reda pobrežnikov (Charadriiformes). Njihovi najbližji sorodniki so njorke in govnačke. V družino galebov spadajo tudi čigre kot njihova poddružina.

Galebi
Srebrni galeb (Larus argentatus)
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo:	Animalia (živali)
Deblo:	Chordata (strunarji)
Razred:	Aves (ptiči)
Red:	Charadriiformes (pobrežniki)
Podred:	Lari (galebi)
Družina:	Laridae (galebi) Vigors, 1825
Poddružine
Anoinae Gyginae Rynchopinae Larinae Sterninae (čigre)

So robustni ptiči s plavalnimi nogami, dolgimi koničastimi perutnicami, močnim, kljukastim kljunom, rep pa je navadno ravno odrezan. Barve so v glavnem bele, sive in črne. Hranijo se predvsem z organskimi ostanki. Spola sta enaka, pri mladičih prevladuje rjava barva. Mladiči velikih vrst se popolno prebarvajo šele po nekaj letih in dobijo perje odraslih. Gnezdijo kolonijsko. Znesejo 2 ali 3 jajca.

Etimologija

Knjižne sopomenke galeba so 'utva', 'tonovščica' in 'čajka', ki jih je slovenščina od hrvaščine prevzela v 19. stoletju. Tonovščica sicer označuje tudi rečnega galeba (Chroicocephalus ridibundus). Tržaški Slovenci galebu (tako morskemu kot rečnemu) pravijo 'kokal' ali 'konkal' (z različicami), ki izvira iz beneškega 'cocal'. V slovenščino je verjetno prišel preko stika z istrobeneškim 'kokal'. V Sočergi galebu pravijo 'morski golob', zato je Đuro Daničić, hrvaški filolog, sklepal, da sta 'golob' in 'galeb' podobnega izvora. V nekaterih krajih galebom pravijo tudi samo galebi, vendar ni znano, ali je to vpliv knjižne slovenščine ali gre za adaptacijo istrskih narečij.

Prehrana

Galebi se najraje hranijo z ribami, nekateri med njimi pa lovijo žuželke. Prav žužkojede vrste galebov se morajo pred zimo seliti. Galebi, ki lovijo ribe v morju lahko ostanejo v svoji domovini tudi pozimi. Pogosto trgajo mrhovino, lovijo živi plen in brskajo za hrano po obali. Lovijo tudi kače.

Razmnoževanje

Med razmnoževanjem se galebi zbirajo v velikanske jate. Kjer si izberejo gnezdišče prekrijejo vse obmorsko skalovje. Ker izkoristijo vsak prostorček in gnezdijo tako na gosto valilke odrivajo druga drugo. V eni zalegi znesejo 2 -4 jajca, ki so precej velika in imajo trdo, grobo zrnato lupino. Po barvi so rjavo zelena ali zelenkasto modra in porisana s pepelnato sivimi ali rjavkastimi pegami. Valita izmenoma samica in samec. Po treh ali štirih tednih, kar je odvisno od vremena se izvalijo mladiči, ki so porasli s puhom.

Vrste

Rumenonogi galeb (Larus michahellis) nad Piranom

Opisane so 103 vrste galebov, med katere uvrščamo tudi čigre, nekoč samostojno družino. Živijo po vsej Zemlji, ob vseh morjih in celinah. Nekatere vrste letajo daleč od obal na odprto morje in se vračajo k obalam.

Med večje vrste galebov spada srebrni galeb (Larus argentatus). Dolg je 57 cm. Pogost je ob obalah Severnega morja in južnega dela Ledenega morja. Leta tudi ob obalah Severne Amerike. Ob sredozemskih obalah kot tudi ob jadranski obali ga srečujemo vsak dan in povsod.

Pogost prebivalec severnih morskih obal je sivi galeb (Larus canus) Zadržuje se predvsem na severnejših morskih obalah , vendar pa jo najdemo tudi na obalah Sredozemskega morja. Dolga je 40 cm, sprednja polovica repa in konice peruti so rjavkasto črne. Gnezdi od severnonemških obal proti severu. Njeno selitveno območje se razteza prek vse Evrope, velikega dela Azije in severne Afrike.

Med galebi s temno zgornjo stranjo je znan morski galeb ali velika tonovščica (Larus marinus). Dolg je 74 cm. Živi v skrajno severnih deželah Evrope in Severne Amerike. Pozimi preleti obale severnega morja in prileti vse do Pirinejskega polotoka.

Ob jezerih in rekah živi rečni galeb (Chroicocephalus ridibundus). Dolg je 38 cm, kljun in noge ima rdeče. Rečni galeb so pogosto naseljene južno od 60º severne širine in gnezdijo tja do 30º severne širine, zato jih najdemo ob vseh evropskih in azijskih jezerih in rekah.

Viri

• Velika knjiga o živalih, Cankarjeva založba 1978

Zunanje povezave

• Galebi na spletišču Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije