Govnačke (znanstveno ime Stercorariidae) so majhna družina morskih ptic iz reda pobrežnikov.[1] Opisanih je sedem vrst, ki jih združujemo v edini rod, Stercorarius.[2]

Govnačke

Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Aves (ptiči)
Red: Charadriiformes (pobrežniki)
Družina: Stercorariidae
Gray, 1871
Rod: Stercorarius
Brisson, 1760
Tipska vrsta
Larus parasiticus
Linnaeus, 1758
 
Par rjavih govnačk brani kadaver tjulnja pred orjaškim viharnikom (Macronectes giganteus)

Po telesni zgradbi in vedenjskih značilnostih tvorijo govnačke dve skupini: tri manjše in štiri večje vrste.[3] V splošnem so to srednje veliki ptiči s temnorjavo ali sivo operjenostjo in noge s plavalno kožico med prsti. Manjše vrste imajo v odraslosti bele prsi in trebušno stran ter so gracilnejše. Imajo dolge, koničaste peruti, rep s podaljšanimi srednjimi peresi in rahlo ukrivljeno konico sicer ravnega kljuna. Večje vrste so zelo čokate in robustne, od daleč podobne galebom, te imajo bolj zaobljene peruti in močno ukrivljeno konico kljuna. Za vse vrste je značilna bela lisa ob bazi primarnih letalnih peres na spodnji strani peruti.[1]

Govnačke so agresivni plenilci in kleptoparaziti. Prehranjujejo se oportunistično z ribami, malimi sesalci, drugimi ptiči in njihovimi jajci ter mladiči, žuželkami, občasno tudi z mrhovino ter jagodičevjem. Znane so predvsem po nadlegovanju drugih večjih morskih ptic, ki jih v letu prisilijo, da izpustijo ali izbljuvajo ujet plen, same pa ga nato ujamejo v zraku. To počnejo zlasti izven paritvenega obdobja, med selitvijo.[1][4] Rodovno ime Stercorarius izvira iz latinske besede za iztrebek, saj so včasih mislili, da v zraku lovijo iztrebke drugih ptičev.[5]

Praviloma so monogamne ptice, za zarod skrbita oba starša, ki pogosto ostaneta skupaj vse življenje. Gnezdo v obliki preproste kotanje na tleh agresivno branita pred vsiljivci.[1][4]

Habitat in razširjenost

uredi
 
Bodičasta govnačka v letu (izven paritvenega obdobja)

So pravi morski ptiči, ki se zadržujejo na odprtem morju, gnezdijo pa v odprti tundri, zlasti arktični, a tudi ob obalah Antarktike. Zaradi agresivnosti pri gnezditvi niso omejene na odročne otoke, zato se pojavljajo tudi na obalah celine, kjer pa je gnezditveni uspeh močno odvisen od izkušenosti para. Čez zimo, izven paritvenega obdobja, se odselijo na nasprotno stran zemeljske oble oz. se klatijo na dolge razdalje.[1][4] Občasno kakšno tavajočo govnačko opazijo celo na južnem polu.[6]

Na Slovenskem so govnačke redki preletni gosti. Doslej so bile opažene štiri vrste, od tega najpogosteje bodičasta in lopatasta govnačka.[4]

Taksonomija

uredi

Tradicionalno so govnačke po telesni zgradbi in vedenju ločevali v dva rodova, Stercorarius (male govnačke) in Catharacta (velike govnačke), kasneje pa so molekularne raziskave nakazale, da združevanje v isti rod najbolje opiše njihovo sorodnost.[7] Sodeč po novejših raziskavah so njihove najbližje sorodnice njorke.[1]

Seznam vrst govnačk[2]
Ime Slika
dolgorepa govnačka
(Stercorarius longicaudus)
 
bodičasta govnačka
(Stercorarius parasiticus)
 
lopatasta govnačka
(Stercorarius pomarinus)
 
Stercorarius chilensis  
antarktična govnačka
(Stercorarius maccormicki)
 
rjava govnačka
(Stercorarius antarcticus)
 
velika govnačka
(Stercorarius skua)
 

Sklici

uredi
  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 Winkler, David W.; Billerman, Shawn M.; Lovette, Irby L. (2015). Bird Families of the World. Lynx Editions. str. 152–153. ISBN 978-84-941892-0-3.
  2. 2,0 2,1 Gill, Frank; Donsker, David, ur. (19. januar 2021). »Noddies, gulls, terns, skimmers, skuas, auks«. IOC World Bird List 11.1. Mednarodna zveza ornitologov. Pridobljeno 20. julija 2021.
  3. Cohen, B. L.; Baker, A. J.; Blechschmidt, K.; Dittmann, D. L.; Furness, H. D.; Gerwin, J. A.; Helbig, A. J.; De Korte, J.; Marshall, H. D.; Palma, R. L.; Peter, H.-U.; Ramli, R.; Siebold, I.; Willcox, M. S.; Wilson, R. H.; Zink, R. M. (1997). »Enigmatic phylogeny of skuas (Aves: Stercorariidae)«. Proceedings of the Royal Society of London. Series B: Biological Sciences. 264 (1379): 181–190. doi:10.1098/rspb.1997.0026.
  4. 4,0 4,1 4,2 4,3 Vrezec, Al (Januar 2020). »Morske ptice«. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Pridobljeno 23. julija 2021.
  5. Jobling, James A (2010). The Helm Dictionary of Scientific Bird Names. London: Christopher Helm. str. 365. ISBN 978-1-4081-2501-4.
  6. Sabbatini, Mark (5. januar 2003). »Non-human life form seen at Pole«. The Antarctic Sun. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. julija 2007. Pridobljeno 23. julija 2021.
  7. »Forty-Second Supplement to The American Ornithologists' Union Check-List of North American Birds«. The Auk. 117 (3): 847. 2000. doi:10.1093/auk/117.3.847.

Zunanje povezave

uredi
  •   Predstavnosti o temi govnačke v Wikimedijini zbirki