Emanuel Josip Kovačič

Emanuel Josip Kovačič, slovenski rimskokatoliški duhovnik, nabožni pesnik in pisatelj, * 5. avgust 1808, Velike Malence, † 23. julij 1867, Trst.

Emanuel Josip Kovačič
Rojstvo	5. avgust 1808({{padleft:1808|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:5|2|0}}) Velike Malence
Smrt	23. julij 1867({{padleft:1867|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:23|2|0}}) (58 let) Trst
Državljanstvo	Avstrijsko cesarstvo
Poklic	pesnik, religiozni pisec, duhovnik

Življenje in delo

Končal je 6. razredov frančiškanske gimnazije v Novem mestu (1821-1827) in bogoslovje v Ljubljani ter bil leta 1836 posvečen v mašnika. Najprej je služboval v Trstu in Žminju, 1847 je postal dekan v Dolini pri Trstu, 1851 nadzornik ljudskih šol v Trstu in 1854 kanonik v Trstu.

Prve pesmi je objavil v II. in IV. zvezku Krajnske čbelice. Prvič je opisal naravo in nagalasil versko misel, drugič pa je v verzih objavil prevod Fellingerjeveve pesmi Trinklied (Modri pivec). V imenu študentov 1. letnika bogoslovja je zložil pesem Visoke časti vrednimu gospodu...Supanu Jakopu (Ljubljana, 1832). V Trstu se je v službi šolskega nadzornika trudil, da se pri pouku uporablja tudi slovenščina. Bil je sodelavec Drobtinic (1858-1863) in Zgodnje Danice (1860-1867). V obeh je objavil nekaj spisov v prozi in življenjepise Matevža Ravnikarja (1858), Jožefa Balanta (1865/1866) in še nekaterih drugih duhovnikov, ter pripovedni pesmi : Sveti Ceno in sv. Justina (1858), Zlati perstan, Marija Pomočnica (1859/1860) in Vitežki Strunjar (1862). V Zgodnjo Danico je pošiljal dopise iz Trsta, začetke zgodovine Družbe Jezusove in Sonetni venec z akrostihom Vivat Pius nonus. Napisal je tudi zgodovino tržaške škofije, ki pa je ostala v rokopisu. Kovačič je bil spreten verzifikator, v njegovih pesmih pa se čuti premajhna pesniška nadarjenost.

Glej tudi

• Seznam slovenskih rimskokatoliških duhovnikov

Zunanje povezave

• Pirjevec Avgust. »Kovačič Emanuel Josip«. Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.