Električni potencial

Eléktrični potenciál (oznaka φ ali U) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena v električnem polju kot električna potencialna energija na enoto električnega naboja. Je skalarni potencial.

Točke v prostoru, v katerih ima električni potencial isto vrednost, sestavljajo ekvipotencialne ploskve (ekvipotenciale). Razlika med električnimi potenciali je električna napetost.

Električna poljska jakost je določena kot negativni gradient električnega potenciala:

Mednarodni sistem enot predpisuje za električni potencial izpeljano enoto volt.

Vpeljava električnega potenciala uredi

Na točkast naboj   deluje v zunanjem električnem polju   konservativna elektrostatska sila  , ki pri premiku iz točke r' v točko r opravi delo, ki je enako spremembi električne potencialne energije:

 

Zapisani določeni integral predstavlja potencialno razliko, ki se v primeru električnega potenciala imenuje električna napetost:

 

Pogosto si pri računu izbere neko točko   in računa napetosti vseh točk glede na dano točko. V tem primeru se krajevnega vektorja   ne navaja vsakič, saj je konstanten. Tako vpeljana električna napetost se imenuje električni potencial  . Pri obravnavi točkastih nabojev se pogosto za referenčno točko izbere neskončnost ( ). Potencial točkastega naboja   se lahko tako zapiše:

 

Glej tudi uredi