Dragonja, Piran
Dragonja (italijansko Dragogna) je razloženo obmejno naselje v Občini Piran. Naselje se nahaja v skrajnem jugozahodnem delu Koprskih brd, ob robu naplavnih ravnic rek Dragonje in Drnice, ter na vznožju flišnega gričevja, ob cesti Koper-Buje.
Dragogna | |
|---|---|
 | |
Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 45°27′34.63″N 13°39′27.4″E / 45.4596194°N 13.657611°EKoordinati: 45°27′34.63″N 13°39′27.4″E / 45.4596194°N 13.657611°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Obalno - kraška regija |
| Tradicionalna pokrajina | Primorska |
| Občina | Piran |
| Površina | |
| • Skupno | 4,09 km2 |
| Nadm. višina | 14,5 m |
| Prebivalstvo (2019)[1] | |
| • Skupno | 447 |
| • Gostota | 110 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletje (DST) | UTC+2 (CEST) |
| Poštna številka | 6333 Sečovlje |
| Zemljevidi | , Geopedia.si |
| Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno). | |
Kraj je opredeljen kot območje, kjer avtohtono živijo pripadniki italijanske narodne skupnosti in kjer je poleg slovenščine uradni jezik tudi italijanščina.[2]
Samostojno naselje je od leta 1955. Sestavljajo ga zaselki Gočan, Križišče-Sečovlje, kjer je jedro naselja, Križišče, Stena, Rota, Pesjanci, Ruda, Slami in Vuki.
PrometUredi
V naselju Dragonja se ločijo ceste, ena vodi proti Sečovljam, druga v Šavrinsko gričevje, proti naseljem Sveti Peter, Nova vas nad Dragonjo, Padna, tretja pa v dolino reke Dragonje. Slednja je zanimiva zaradi oljčnih nasadov, istrskih vinogradov, obdelanih njiv, značilnega sredozemskega rastlinja in občasnih slikovitih slapov.
ZnamenitostiUredi
StenaUredi
Na apnenčasti plošči na desnem bregu reke Dragonje je Stena, območje bogato z značilnim sredozemskim rastlinjem, ki velja za največjo naravno znamenitost doline. Mogočni osamelec je razglašen za geomorfološki in botanični naravni spomenik, saj na njem uspevajo številne redke in ogrožene rastlinske vrste, kot so Zvezdasta vetrnica (Anemone hortensis), Opičja kukavica (Orchis simia), Smrdljiva kukavica (Himantoglossum adriaticum), Vzhodna črnika (Nigella damascena), Istrska osrečica (Propero elisae).
Od redkih živalskih vrst so tukaj opazili ogroženega hrošča bradavičastega rilčkarja (Brachycerus undatus), po več kot stotih letih pa paličasto roparsko stenico (Gardea insignis).
Slapovi ŠkrlineUredi
Preko vodoravnih plasti peščenjaka se voda ob višjem vodostaju pretaka v slapovih, eni najslikovitejših so ravno na sotočju Dragonje in Rokave, na Škrlinah.
Sklici in opombeUredi
- ↑ "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2019". Statistični urad Republike Slovenije. 6. junij 2019. Pridobljeno dne 17. junija 2019.
- ↑ "Italijanska narodna skupnost : statistični podatki". Urad Vlade RS za narodnosti. Pridobljeno dne 2018-09-26.
ViriUredi
- Kladnik, Drago; Pipan, Primož; Gašperič, Primož Poimenovanja Piranskega zaliva, Ljubljana, Založba ZRC, 2014, (COBISS) ISBN 978-961-254-701-1
- Skoberne, Peter Sto naravnih znamenitosti Slovenije, Ljubljana, Prešernova družba, 1988, (COBISS)
- Gogala, Andrej Kamen, voda, sonce in veter : narava Krasa in slovenske Istre, Ljubljana, Prirodoslovni muzej Slovenije, 2003, (COBISS) ISBN 961-6367-06-4
Zunanje povezaveUredi
| Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Dragonja, Piran |