Drago Ožbolt
Dragutin Drago Ožbolt, slovenski general, * 26. junij 1931, Belica, Osilnica, † 14. maj 1994, Ljubljana.
Drago Ožbolt | |
|---|---|
 | |
| Vzdevek | »Drago« |
| Rojstvo | 26. junij 1931 Belica |
| Smrt | 14. maj 1994 (62 let) Ljubljana |
| Pripadnost | .svg){kind=small} SFRJ |
| Rod/ | Jugoslovanska ljudska armada |
| Aktivna leta | 1952–1991 |
| Čin | Generalpodpolkovnik |
| Enota | RŠTO SRS |
| Sorodstva | Jože Ožbolt (brat) |
Od pomladi 1942 do kapitulacije Italije leta 1943 je bil interniran v koncentracijskih taboriščih na Rabu in v Gonarsu. Leta 1948 je končal vojaško gimnazijo v Zagrebu in leta 1952 Pehotno vojaško učilišče JLA v Sarajevu. Po končanem šolanju je bil med drugim poveljnik bataljona in polka, načelnik divizijskega štaba v Postojni[1] in od leta 1983 do 1988 načelnik PŠTO Kosovo, nato pa je bil premeščen v Slovenijo, kjer je bil do leta 1990 načelnik RŠTO SRS[2]. Od leta 1972 do 1975 je bil v vojaški diplomatski službi v NDR. V Beogradu je leta 1966 končal Višjo vojaško akademijo Kopenske vojske JLA in 1971 Šolo ljudske obrambe. Leta 1977 je diplomiral na ljubljanski Pravni fakulteti.[1]
15. maja 1990 je na ukaz poveljnika RŠTO SRS Ivana Hočevarja podpisal ukaz o razorožitvi TO SRS oz. o prenosu orožja v skladišča pod nadzorom JLA[3]. Upokojen je bil maja 1991 potem, ko je doživel infarkt in so mu diagnosticirali raka[3].
