Domobranska vojašnica, Ljubljana
Cesarsko-kraljeva domobranska vojašnica (nemško k.u.k. Landwehr-Kaserne; krajše le Domobranska vojašnica; tudi Roška kasarna) je bivša vojašnica, ki je ime dobila po 27. domobranskem pehotnem polku, za katerega je bila vojašnica zgrajena. Nahaja se na območju, ki ga omenjujo Roška cesta, dodatni krak Roške ceste, Kapusova ulica in Poljanska cesta v Ljubljani.
| Domobranska vojašnica | |
|---|---|
 | |
  Lega na zemljevidu centra Ljubljane | |
| Splošni podatki | |
| Tip | vojašnica |
| Lokacija | Poljane, Ljubljana |
| Naslov | Roška cesta 2 Poljanska cesta 40 |
| Koordinati | 46°2′46.57″N 14°31′9.99″E / 46.0462694°N 14.5194417°EKoordinati: 46°2′46.57″N 14°31′9.99″E / 46.0462694°N 14.5194417°E |
| Začetek gradnje | 1891 |
| Dokončano | 1899 |
Kasarna ob Roški | |
| Lega | Mestna občina Ljubljana |
| RKD št. | 9668 (opis enote)[1] |
Vzhodni, zahodni in južni deli zgradbe so bili obnovljeni in so namenjeni različnim dejavnostim (sedež Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, skladiščni prostori Arhiva Republike Slovenije itd.), medtem ko severni del z glavnim pročeljem stavbe propada. V celoti ima zgradba 18.600 kvadratnih metrov bruto etažne površine.[2]
ZgodovinaUredi
Vojašnico, ki ima obliko črke U, so pričeli graditi leta 1891 v času Avstro-Ogrske; gradnja je bila zaključena leta 1899.[3]
Po propadu Avstro-Ogrske so jo prevzele jugoslovanske oblasti in jo preimenovale v Kralja Petra vojašnica.[4] Med drugo svetovno vojno so bile v vojašnici nastanjene italijanske, nemške in domobranske vojaške enote.
Po vojni je vojašnico prevzela Jugoslovanska ljudska armada, jo preimenovala v Kasarno Maršala Tita in jo uporabljala vse do osamosvojitve Slovenije. V vojašnici je bil med sodnim postopkom zaprt Janez Janša; med procesom so pred vojašnico potekale demonstracije.[5]
Vojašnica je bila nekaj časa namenjena nastanitvi beguncev, nato pa je lastništvo nad opuščeno in uničeno zgradbo prevzelo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. V vzhodni trakt vojašnice so se leta 1995 po večletni obnovi preselili depoji Arhiva Republike Slovenije in leta 2000 še Restavratorski center Republike Slovenije.[6][7]
Sklici in opombeUredi
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 9668«. Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- ↑ Dnevnik.si - Obnova Roške kasarne bi rešila prostorsko stisko arhiva
- ↑ Dnevnik.si - Namesto vojašnic - kultura in stanovanja
- ↑ Ilustrovani kažipot. 1920.Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
- ↑ »Mladina.si - Noč dolgih nožev«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. maja 2008. Pridobljeno 13. marca 2011.
- ↑ 24ur.com - Odprli Restavratorski center
- ↑ »ARS - Arhivski depoji« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 19. marca 2013. Pridobljeno 13. marca 2011.
