Clermont-Ferrand
Clermont-Ferrand (okcitansko Clarmont-Ferrand / Clarmont d'Auvèrnhe) je glavno mesto osrednje francoske regije Auvergne, občina in prefektura departmaja Puy-de-Dôme. Leta 1999 je mesto imelo 137.140 prebivalcev.
Clermont-Ferrand | |
|---|---|
 | |
Lega  | |
   | |
| 45°46′47″N 3°5′13″E / 45.77972°N 3.08694°E | |
| Država | Francija |
| Regija | Auvergne-Rona-Alpe |
| Departma | Puy-de-Dôme |
| Okrožje | Clermont-Ferrand |
| Kanton | sedež 6 kantonov[1] |
| Interkomunaliteta | Skupnost Clermont |
| Upravljanje | |
| • Župan (2020–2026) | Olivier Bianchi[2] |
| Površina 1 | 42,67 km2 |
| Prebivalstvo (1 januar 2022)[3] | 147.751 |
| • Gostota | 3.500 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+01:00 (CET) |
| • Poletni | UTC+02:00 (CEST) |
| INSEE/Poštna številka | 63113 /63000 |
| Nadmorska višina | 321–602 m (povp. 358 m) |
| 1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev. | |
Geografija
urediMesto leži v srednji Franciji v osrčju Centralnega masiva. Zahodno od njega se nahaja veriga vrhov ognjeniškega izvora, med katerimi je najbolj poznan Puy-de-Dôme. Proti vzhodu se skupnost razprostira na planoto Limagne.
Administracija
urediKantoni Clermont-Ferrand so upravni deli departmaja Puy-de-Dôme v osrednji Franciji. Od reorganizacije francoskega kantona, ki je začela veljati marca 2015, je mesto Clermont-Ferrand razdeljeno na 6 kantonov. Njihov sedež je v Clermont-Ferrandu.[4]
| Name | Population (2019)[5] | Cantonal Code |
|---|---|---|
| Canton of Clermont-Ferrand-1 | 22.359 | 6310 |
| Canton of Clermont-Ferrand-2 | 25.004 | 6311 |
| Canton of Clermont-Ferrand-3 | 24.810 | 6312 |
| Canton of Clermont-Ferrand-4 | 22.324 | 6313 |
| Canton of Clermont-Ferrand-5 | 27.249 | 6314 |
| Canton of Clermont-Ferrand-6 | 26.089 | 6315 |
Okrožje Clermont-Ferrand je francosko okrožje v departmaju Puy-de-Dôme v regiji Auvergne-Rona-Alpe. Ima 73 občin. Njegovo prebivalstvo je 360.276 (2016), njegova površina pa 884,4 km².[6] Zaradi reorganizacije francoskih kantonov, ki je začela veljati leta 2015, meje kantonov niso več povezane z mejami okrožij.
Zgodovina
urediClermont se uvršča med najstarejša francoska mesta. Prvič ga je omenil kot Nemessos (keltsko posvečeni gozd) grški geograf Strabon. Leta 52 pr. n. št. se je v njegovi bližini odvijala slavna bitka pri Gergoviji, v kateri so keltska plemena Arvernov pod Vercingetorixom premagala Cezarjevo vojsko. Po rimskem zavzetju se je preimenoval v Augustonemetum, po cesarju Avgustu. V 5. stoletju je pokrajina postala tarča Vizigotov, leta 475 postala del njihovega kraljestva, v 6. stoletju pa pripadla Frankovski državi. Leta 848 se je mesto preimenovalo v Clairmont, po gradu Clarus Mons, v tem času je bilo tudi škofijsko mesto. Leta 1095, na Clermontskem zboru, je papež Urban II. pridigal v podporo prvi križarski vojni za osvoboditev Jeruzalema od muslimanskega sveta. V letu 1120 so domači grofje kot protiutež moči duhovščine ustanovili kraj Montferrand. Leta 1551 Clermont postane kraljevo mesto, v letu 1610 pa neodtujljiva kronska lastnina.
15. aprila 1630 je Edikt iz Troyesa združil kraja Clermont in Ferrand v enotno mesto, kar je bilo potrjeno v letu 1731 s strani Ludvika XV. in njegovega drugega zveznega edikta. V želji po ohranitvi njegove neodvisnosti je Ferrand večkrat neuspešno zahteval nazaj svojo samostojnost (1789, 1848, 1863).
V 20. stoletju sta se z izgradnjo tovarne gum Michelin in mestnih vrtov, ki so oblikovali moderni Clermont-Ferrand, nekdaj samostojna kraja popolnoma združila.
Znamenitosti
uredi
Clermont-Ferrand je na seznamu francoskih umetnostno-zgodovinskih mest.
- romanska bazilika Notre-Dame du Port iz 12. stoletja, od leta 1998 na UNESCOvem seznamu svetovne kulturne dediščine,
- gotska stolnica Notre-Dame de l'Assomption iz 13. do 14. stoletja, sedež Clermontske nadškofije, francoski zgodovinski spomenik,
- zgodovinska četrt Montferrand,
- pokopališče Cimetière des Carmes
- mestna opera, zgrajena v letih 1891−94,
- arheološki muzej Bargoin,
- muzej umetnosti Roger Quilliot,
- kip Vercingetorixa, delo francoskega kiparja Bartholdija.
Šport
urediNa dirkališču Charade Circuit v okolici Clermont-Ferranda, ki je potekalo po zaprtih javnih cestah in je bilo znano po razmeroma hudih vzponih in spustih, je štirikrat potekala dirka Svetovnega prvenstva Formule 1 za Veliko nagrado Francije. Zmagali so Jim Clark leta 1965, Jackie Stewart v letih 1965 in 1972 ter Jochen Rindt leta 1970.
Pobratena mesta
uredi- Aberdeen (Škotska, Združeno kraljestvo),
- Braga (Portugalska),
- Gomel (Belorusija),
- Norman (Oklahoma, ZDA),
- Oviedo (Španija),
- Oyem (Gabon),
- Regensburg (Nemčija),
- Salford (Anglija, Združeno kraljestvo).
Glej tudi
urediSklici
uredi- ↑ »Decree 2014-210/Décret 2014-210 du 21 février 2014 portant délimitation des cantons dans le département du Puy-de-Dôme«. Légifrance (v francoščini). 21. februar 2014.
- ↑ »Répertoire national des élus: les maires«. data.gouv.fr, Plateforme ouverte des données publiques françaises (v francoščini). 2. december 2020.
- ↑ »Populations légales 2016«. Nacionalni inštitut za statistične in gospodarske raziskave. Pridobljeno 25. aprila 2019.
- ↑ »Décret n° 2014-210 du 21 février 2014 portant délimitation des cantons dans le département du Puy-de-Dôme | Legifrance«. Pridobljeno 12. julija 2017.
- ↑ Populations légales 2019: 63 Puy-de-Dôme, INSEE
- ↑ »Comparateur de territoire, géographie au 01/01/2021«. INSEE. Pridobljeno 20. junija 2022.
Zunanje povezave
uredi
- uradna stran (v francoščini)
- turizem