Odpre glavni meni

DogodkiUredi

Prva križarska vojna (1095-99): napovedUredi

 
Poznogotska reprezentacija govora papeža Urbana II. na koncilu v Clermontu. Govor je bil drugače na prostem.
  • 1. marec - Koncil v Piacenzi: en od koncilov papeža Urbana II. v investiturnem boju proti rimsko-nemškemu cesarju Henriku IV. Nemškem in cesarskemu papežu Klemnu III.. Med ostalimi dostojanstveniki so najopaznejši udeleženci odposlanci bizantinskega cesarja Alekseja I. Komnena. Ta se, razbremenjen od nedavnih zmag nad Normani, Pečenegi in Kumani v evropskem delu cesarstva, odloči opraviti še s seldžuško nevarnostjo v Mali Aziji, za nabor najemnikov pa potrebuje pomoč papeža.
  • 19. november - Prvi dan koncila v Clermontu. Koncil skliče papež Urban II. v odziv na izobčenje francoskega kralja Filipa I. prejšnje leto. Na koncilu Urban II. sicer razpravlja o uresničevanju gregorijanskih reform in potrditvi izobčenja francoskega kralja Filipa I. leto dni poprej, ko se je kralj na lastno pest ločil od žene Berte Holandske in se poročil z že poročeno Bertrado Montfortško.
  • 27. november - Koncil v Clermontu doseže vrh z govorom papeža Urbana II., v katerem spregovori o težavah kristjanov v Sveti deželi, nujnosti sloge med kristjani in razglasi prvo križarsko vojno. O govoru, ki se ga udeleži vrh francoskega plemstva kot tudi klera, poroča šest kronistov, ki pa so govor zapisali šele po osvojitvi Jeruzalema (1099), zato se v podrobnostih in motivih nekoliko razlikujejo.
  • 28. november - Zadnji dan koncila v Clermontu: papež Urban II. določi za voditelja križarskega pohoda škofa Le Puy-en-Velaya Ademarja in pa touluškega grofa Rajmonda IV.
  • Po koncilu Urban II. potuje po Franciji. Plemstvo in kler spodbuja k udeležbi na tem vojnem pohodu ter odpošilja odposlanstva v Nemčijo in Italijo. Papež predstavi vernikom pomoč Bizantincem v luči končnega cilja, ki je osvoboditev Kristusovega groba.
    • Istočasno pa med ljudstvom delujejo pridigarji nizkega stanu, med katerimi je najuspešnejši Peter Puščavnik iz Amiensa, okoli katerega se organizira ti. križarski pohod ubogih.
    • Nemčija: že konec leta so prve žrtve križarske vznesenosti Judje, predvsem iz prepričanja, da so enako kot muslimani Kristusovi sovražniki. 1096

OstaloUredi

RojstvaUredi

Neznan datum

SmrtiUredi

Neznan datum

Glej tudiUredi