Odpre glavni meni

Cerkev sv. Lovrenca, Lokavec

župnijska cerkev v Občini Ajdovščina

Cerkev sv. Lovrenca je župnijska cerkev Župnije Lokavec, ki stoji v srednjem delu vasi Lokavec, na nadmorski višini 163 m. Zgrajena med leti 1933 in 1935 po načrtih Maksa Fabianija.

Cerkev sv. Lovrenca
Lokavec cerkev.jpeg
Cerkev sv. Lovrenca is located in Slovenija
Cerkev sv. Lovrenca
Cerkev sv. Lovrenca
45°54′9.08″N 13°52′52.44″E / 45.9025222°N 13.8812333°E / 45.9025222; 13.8812333Koordinati: 45°54′9.08″N 13°52′52.44″E / 45.9025222°N 13.8812333°E / 45.9025222; 13.8812333
KrajLokavec, Ajdovščina
DržavaZastava Slovenije Slovenija
Verska skupnostRimskokatoliška
PatrocinijSveti Lovrenc
Zgodovina
Statusžupnijska cerkev
ZgradilVencelj Lozar (1886-1964)
BlagoslovljenaAlojzij Novak, 21. julij 1935
PosvečenaJanez Jenko, 20. julij 1985
Arhitektura
Funkcionalno stanjeaktivna
ArhitektMaks Fabiani
Začetek gradnje5. februar 1933
Konec gradnje11. junij 1935
Lastnosti
Dolžina24,20 m
Širina12,00 m
Širina ladje8,95 m
Višina9,55 m
Št. zvonikov1
Višina zvonika33 m
Materialikamen
Zvonovi3
Teža zvonov1261 kg, 652 kg in 394 kg
Uprava
ŽupnijaLokavec
DekanijaVipavska
ŠkofijaKoper
MetropolijaLjubljana
Cerkev sv. Lovrenca
LegaObčina Ajdovščina
RKD št.3827 (opis enote)[1]
Pogled s kora
Pogled izpred oltarja

Zgodovina cerkveUredi

To župnijsko cerkev svetega Lovrenca so po načrtih Maksa Fabianija začeli graditi leta 1933 in jo dokončali leta 1935 ter jo 21. julija 1935 blagoslovili. Posvečena je bila en dan pred 50. obletnico blagoslovitve. Ob cerkvi je bilo sočasno zgrajeno tudi župnišče. Prvi župnik je, nekaj mesecev pozneje, postal Henrik Černigoj, ki je bil že 28. leto tukajšnji vikar. Župnik Henrik je nato župnijo vodil še dobrih 28 let.

Poslikava in preureditevUredi

Leta 1936 je apsido v prezbiteriju poslikala italijanska slikarka in keramičarka Neera Gatti (1906-1973).

Leseno prižnico, ki je stala na levi strani v ladji, so skurili po letu 1964.

Leta 1972 je bila cerkev preurejena po novih pokoncilskih smernicah, po načrtih, Fabianijevega učenca, Janeza Valentinčiča.

Cerkev je leta 1983 dobila 6 vitražev, po zamisli mojstra Tomaža Perka (1947).

 
Prezbiterij leta 1936

Glavni oltarUredi

Okrog leta 1966 so iz stare cerkve pripeljali vse tri kamnite oltarje in jih vskladiščili na koru ter na podstrešju. Leta 1988 so v prezbiterij postavili veliki oltar iz leta 1770, posvečen sv. Lovrencu. Sliko sv. Lovrenca je leta 1772 naslikal Anton Cebej. Ob oltarju sta kipa sv. Gervazija in sv. Portazija. Oltar umetnostno-zgodovinsko ne spada v to cerkev, primerno bi bilo, da se ga postavi nazaj na prvotno mesto v staro cerkev v Brithu.

OrgleUredi

Leta 1935 so na kor postavili harmonij, ki se je leta 1989 umaknil novim orglam, saj je 2. aprila 1989 takratni koprski škof Metod Pirih blagoslovil nove 16-registrske orgle, ki imajo dva manuala in 976 piščali ter so 204. opus mojstra Antona Jenka iz Šentvida nad Ljubljano. Za njih so farani odšteli 60.000 nemških mark. Orgle imajo od leta 2017 tudi jezičniški register Trobenta 8´.

Dispozicija:

I Manual
1. Principal 8’
2. Dvojna flavta 8’
3. Trobenta 8’
4. Oktava 4’
5. Blok flavta 2’
6. Mikstura III 1 1/3’
II Manual
7. Burdon 8’
8. Salicional 8’
9. Cevna flavta 4’
10. Kvinta 2 2/3’
11. Pikolo 2’
12. Terca 1 3/5’
Pedal
13. Subbas 16’
14. Pianobas 16’
15. Oktavbas 8’
16. Koral 4’

ZvonoviUredi

V zvoniku so bili do 7.1.1943 trije bronasti zvonovi, ki so bili prenešeni iz stare cerkve v začetku julija 1935:

  1. je bil iz leta 1921, teže 1261 kg, (ton D, premer 129 cm; livarna Broili v Vidmu),
  2. je bil iz leta 1921, teže 900 kg, (ton E, premer 113 cm; livarna Broili v Vidmu),
  3. je bil iz leta 1921, teže 625 kg, (ton Fis, premer 103 cm; livarna Broili v Vimdmu).

V zvoniku so danes trije bronasti zvonovi:

  1. iz leta 1921, teže 1261 kg, ki je prenešen iz stare cerkve (ton D, premer 129 cm; livarna Broili v Vidmu),
  2. iz leta 1988, teže 652 kg (ton Fis, premer 110,2 cm; livarna v Žalcu, op. 769),
  3. iz leta 1988, teže 394 kg (ton A, premer 92,7 cm; livarna v Žalcu, op. 770).

Manjša nova zvonova je 27.3.1988 posvetil koprski škof Metod Pirih. V zvonik pa sta bila dvignjena na veliki petek 1.4.1988.

Župnijska dvoranaUredi

Župnijska dvorana je bila dograjena leta 1985 ter sprejme okrog 200 ljudi.

PokopališčeUredi

Včasih je bilo pokopališče okrog stare cerkve. Novo obzidano pokopališče, ki je dobrih 100 metrov južno od stare cerkve, je bilo blagoslovljeno 11. novembra 1849. Na njem je bilo do leta 2019 pokopanih 2843 ljudi.

Nova mrliška vežica iz leta 2014 stoji na ploščadi pod pokopališčem. Načrt zanjo je naredil domačin arhitekt Andrej Čopič.

Sklici in opombeUredi

  1. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 3827". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.