Bryce Seligman DeWitt

Bryce Seligman DeWitt, ameriški fizik in mornariški vojaški pilot, * 8. januar 1923, Dinuba, Kalifornija, ZDA, † 23. september 2004, Austin, Teksas, ZDA.

Bryce Seligman DeWitt
Portret
Bryce in Cécile
Rojstvo8. januar 1923({{padleft:1923|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:8|2|0}})[1][2]
Dinuba, Kalifornija[d]
Smrt23. september 2004({{padleft:2004|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:23|2|0}})[1][2] (81 let)
Austin[3]
Bivališče ZDA
DržavljanstvoZdružene države Amerike ameriško
NarodnostZdružene države Amerike ameriška
Področjateoretična fizika
fizikalna kozmologija
UstanoveInštitut za višji študij
Univerza Severne Karoline v Chapel Hillu
Univerza Teksasa v Austinu
Alma materUniverza Harvard
diploma 1943
Univerza Harvard
doktorat 1950
Disertacija (1950)
Mentor doktorske
disertacije
Julian Seymour Schwinger
Doktorski študentiSteven Mark Christensen (1975)
Corinne Alison Manogue (1984)
Steven Jonathan Carlip (1987)
Donald Marolf (1992)
Ali Mostafazadeh (1994)
Chun-Yen Wang (2000)
Poznan poWheeler-DeWittova enačba
Pomembne nagradeDiracova medalja (1987)
Pomerančukova nagrada (2002)
Einsteinova nagrada (2005)
ZakonecCécile DeWitt-Morette
Razprava v glavni predavalnici na École de Physique des Houches (Fizikalna šola Les Houches), 1972. Od leve Juval Ne'eman, DeWitt, Kip Stephen Thorne in Demetrios Christodoulou.
DeWitt (v sredini) na 5. seminarju o kvantni teoriji gravitacije v Moskvi, 28. maj – 1. junij 1990. Levo od njega Grigorij Aleksandrovič Vilkoviski in desno Andrej O. Barvinski

DeWitt se je rodil kot Carl Bryce Seligman, vendar je leta 1950 kakor njegovi trije bratje spremenil svoje ime in dodal materin priimek na očetovo prošnjo. Kot mlad znanstvenik je bil v Evropi priča antisemitističnega napada – Seligman je judovski priimek, in Bryce je bil deloma judovskega porekla.[4] To je podobno kot pri španskih imenih, kjer ima oseba dva priimka, enega od očeta in enega od matere. Dvajset let kasneje je bojda ta njegova sprememba imena tako razjezila Felixa Blocha, da je onemogočil DeWittovo kandidaturo za profesorja na Univerzi Stanford, in je zaradi tega DeWitt odšel na Univerzo Teksasa v Austinu.[5] Njegov priimek pišejo tudi deWitt ali de Witt. Najbolj je znan po svojem delu s področja teorij gravitacije in kvantne gravitacije ter klasičnih in kvantnih teorij polja.

Med 2. svetovno vojno je služil kot mornariški vojaški pilot. Leta 1951 se je poročil z matematično fizičarko Cécile DeWitt-Morette. Imela sta štiri otroke.[6]

Življenje in delo uredi

DeWitt je leta 1950 doktoriral na Univerzi Harvard pod Schwingerjevim nominalnim mentorstvom. V delu iz leta 1967 je na podlagi predhodnega Bergmannovega dela postavil kanonično formulacijo splošne teorije relativnosti z uporabo kanoničnih kvantizacijskih tehnik povezanih hamiltonskih sistemov, ki jih je iznašel Dirac. Kanonična kvantna gravitacija je eden prvih pristopov h kvantizaciji splošne teorije relativnosti kot teorije gravitacije. Z Wheelerjem je izpeljal Wheeler-DeWittovo enačbo kot »valovno funkcijo Vesolja«. Naprej je razvil Everettovo formulacijo interpretacije mnogoterih svetov v kvantni mehaniki.

DeWitt je raziskoval na Inštitutu za višji študij v Princetonu, na Univerzi Severne Karoline v Chapel Hillu in Univerzi Teksasa v Austinu. Leta 2003 je izdal obsežno delo The Global Approach to Quantum Field Theory.

Priznanja uredi

Od leta 1990 je bil član Nacionalne akademije znanosti ZDA in Ameriške akademije umetnosti in književnosti (AAAL).[7]

Nagrade uredi

DeWitt je leta 1987 skupaj z Zuminom prejel Diracovo medaljo. Leta 2002 je DeWitt skupaj s Faddejevom prejel Pomerančukovo nagrado za teoretično fiziko Inštituta za teoretično in eksperimentalno fiziko Alihanova v Moskvi. Ameriško fizikalno društvo (APS) mu je leta 2005 podelilo Einsteinovo nagrado.

Izbrana dela uredi

Knjige uredi

Glej tudi uredi

Sklici uredi

  1. 1,0 1,1 SNAC — 2010.
  2. 2,0 2,1 Muzej Solomona R. Guggenheima — 1937.
  3. Record #133660664 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  4. DeWitt Smith (2004), str. 198.
  5. DeWitt-Morette (2011), str. 128.
  6. Ford (1995).
  7. Weinberg (2008), str. 13.

Viri uredi

  • DeWitt Smith, Vona (2004), Tierck Clafsen DeWitt and Descendants of His Son Luycas DeWitt, Bloomington, Indiana: Trafford Publishing, str. 198
  • DeWitt-Morette, Cécile (2011), »Chapter V«, The Pursuit of Quantum Gravity: Memoirs of Bryce DeWitt from 1946 to 2004, Berlin/Heidelberg, Nemčija: Springer Science & Business Media, str. 128; hbk{{citation}}: Vzdrževanje CS1: postscript (povezava)
  • Ford, Kenneth W. (28. februar 1995), »Oral History Transcript: Drs Bryce DeWitt & Cecile DeWitt-Morette«, Ameriški fizikalni inštitut (AIP), pridobljeno 19. aprila 2015
  • Weinberg, Steven (2008), »Bryce Seligman DeWitt« (PDF), Nacionalna akademija znanosti ZDA (v angleščini), pridobljeno 27. maja 2016

Nadaljnje branje uredi

Zunanje povezave uredi