Kultura linearne trakaste keramike

Kultura linearne trakaste keramike je pomembna kultura v neolitiku (pozna kamena doba) Evrope. Razvita je bila od 5500 do 4500 pr. n. št.

Kultura linearne trakaste keramike

Geografski obseg	srednja Evropa
Obdobje	neolitik
Datumi	okoli 5500 do okoli 4500 pr. n. št.
Glavna nahajališča	Langweiler, Bylany, Nitra, Zwenkau, Brunn am Gebirge, Elsloo pri Limburgu, Sittard, Lindenthal pri Kölnu, Aldenhoven, Flomborn, Rixheim, Rössen, Osłonki
Prednik	mezolitik, kultura Starčevo-Kőrös-Criș
Naslednik	kulture Hinkelstein, Rössen, Lengyel, Cucuteni-Trypillian, Boian

Zemljevid prikazuje neolitski razvoj od 7. do 5. tisočletja pr. n. št. skupaj s kulturo keramike impreso v modrem

Linearna kramika: "Posode so okrogle, odrezane na vrhu in rahlo sploščene navzdol v obliki buče," Frank Hibben

Največ dokazov te kulture so našli v srednji Evropi ob srednji Donavi, ob zgornji in srednji Labi ter zgornjem in srednjem Renu. Pomembna je, ker dokazuje zgodnje kmetijstvo v Evropi. Keramika vsebuje enostavne skodelice, sklede, vaze in vrče brez ročajev. Bila je kuhinjska posoda ali namenjena za hranjenje ter prenos hrane in pijače. Okrašena je bila z linearnimi vzorci.

Pomembna nahajališča so Nitra na Slovaškem, Bylany na Češkem, Langweiler v Zwenkauu v Nemčiji, Brunn am Gebirge v Avstriji, Elsloo, Sittard, Köln-Lindenthal, Aldenhoven, Flomborn in Rixheim ob Renu, Lautereck in Hienheim ob zgornji Donavi, Rössen in Sonderhausen ob srednji Labi.

Ločimo dve različici zgodnje kulture linearne trakaste keramike:

• zgodnja ali zahodna kultura, ki se je razvila ob srednji Donavi z zahodno Madžarsko in je bila razširjena ob Renu, Labi, Odri, in Visli;
• vzhodna kultura linearne trakaste keramike je cvetela na vzhodnem Madžarskem.

Kmetijstvo

Ljudje kulture linearne trakaste keramike so živeli v obdobju 1000 let, že pred bronasto dobo, in gojili pridelke, kot so pšenica, leča in grah. Imeli so tudi krave in pse, včasih so lovili v okoliških gozdovih, tudi jelene.

Hrana in zdravje

Njihova prehrana je bila verjetno skromna, bili so manjše rasti, manjši kot ljudje pred njimi ali kot so danes. Razlog bi lahko bil tudi bolezni, ki so se hitreje širile v vasi kot pri ljudeh, ki so se veliko gibali. Verjetno so umirali zelo mladi, stari 20 ali 30 let, mnogi otroci so umrli, preden so odrasli. Najbrž so poznali divja zdravilna zelišča, s katerimi so blažili znake nekaterih bolezni.

Verovanje

Verjetno so častili boginje matere, ki so predstavljale rodovitnost zemlje.

Orodje

Rekonstrukcija srpa iz 5000 pr. n. št.

Ker je bilo to pred bronasto in železno dobo, ni bilo kovinskega orodja. Vse, kar so ljudje uporabljali, je bilo narejeno iz kamna, lesa in rastlin (lan za oblačila), uporabljali so tudi stvari, ki bi jih lahko dobili od živali (usnje ali krzno), imeli so celo nekakšne srpe, ki so jih uporabljali za sekanje trave. Bili so v obliki polmeseca z rezilom in ročajem na enem koncu, narejen je bil iz lesa z ostrimi kamnitimi dodatki za rezanje.

Prebivališča

Rekonstrukcija dolge hiše, Arheološki muzej Kelheim, Bavarska

Ljudje so živeli v pravokotnih dolgih hišah in arheološka izkopavanja območij pogosto kažejo več enot – okoli šest dolgih hiš. Ljudje iz bližnjih hiš so se verjetno poznali med seboj in si delili dobrine ali z njimi trgovali. Hiše so bile narejene iz lesa, blata in slame, verjetno so imeli v njih tudi živali.

Bojevanje

Lobanja moškega, starega 20 do 30 let, ki je bil ubit v pokolu pri Talheimu, Württemberški narodni muzej, Stuttgart

Nekatera naselja so bila obdana s palisado ali dolgim zidom, da so se branili pred napadalci. Našli so tudi nekaj okostij ljudi iz te dobe, ki kažejo, da so umrli zaradi poškodb med bojem, nekatera so videti, kot da so jih morda celo pojedli kanibali. To kaže na velike vojne med bližnjimi skupinami.

Izkopavanja na Oslonki na Poljskem so pokazala veliko utrjeno naselje. Imelo je skoraj 30 dolgih hiš in več kot 80 grobov. Je eno najbogatejših naselij med arheološkimi najdbami v vsej srednji Evropi.

Literatura

• Robert Braidwood, Prehistoric men, William Morrow and Company, many editions
• Childe, Vere Gordon (1951). Man Makes Himself. New York: the New American Library (a Mentor Book).
• Christensen, Jonas (2004). »Warfare in the European Neolithic«. Acta Archaeologica. 75 (142, 144, 136): 129. doi:10.1111/j.0065-001X.2004.00014.x.
• Clark, Grahame; Piggott, Stuart (1967). Prehistoric Societies. New York: Alfred A. Knopf. ISBN 0-14-021149-7.
• Davidson, Hilda Ellis (1998). Roles of the Northern Goddess. Routledge. ISBN 0-415-13610-5.
• Ehrich, Robert W., ur. (1965). Chronologies in Old World Archaeology. Chicago and London: The University of Chicago Press. ISBN 0-226-19445-0.
• Gimbutas, Marija (1982). The Goddesses and Gods of Old Europe 6500–3500 BC: Myths and Cult Images: New and Updated Edition. Berkeley, Los Angeles: University of California Press. str. 27. ISBN 0-520-04655-2.
• Gimbutas, Marija (1991). The Civilization of the Goddess: The World of Old Europe. San Francisco: HarperCollins Publishers (HarperSanFrancisco). ISBN 0-06-250368-5.
• Hawkes, Jacquetta (1965). Prehistory. New York: the New American Library (a Mentor Book).
• Hibben, Frank (1958). Prehistoric Man in Europe. Norman, Oklahoma: University of Oklahoma Press.
• James, E.O. (1994). The Cult of the Mother-Goddess. New York: Barnes&Noble. ISBN 1-56619-600-0.
• Kertész, Róbert (2002). »Mesolithic Hunter-Gatherers in the Northwestern Part of the Great Hungarian Plain« (PDF). Praehistoria. 3. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 27. septembra 2007. Pridobljeno 20. oktobra 2016.
• Mallory, J.P. (1997). »Linear Band Ware Culture«. Encyclopedia of Indo-European Culture. Fitzroy Dearborn.
• Marciniak, Arkadiusz (2005). Placing Animals in the Neolithic: Social Zooarchaeology of Prehistoric Farming Communities. Routledge Cavendish. ISBN 1-84472-092-6.
• Renfrew, Colin (1990). Archaeology and Language : The Puzzle of Indo-European Origins. Cambridge University Press. ISBN 0-521-38675-6.
• Stäuble, Harald (2005). Häuser und absolute Datierung der Ältesten Bandkeramik. Habelt.

Zunanje povezave

• Weblinks zur bandkeramischen Kultur und zum Neolithikum
• Verein Bandkeramisches Aktionsmuseum e. V. Arhivirano 2016-10-20 na Wayback Machine.
• Kurze Übersicht zur Bandkeramik in Oberfranken. Landschaftsmuseum Obermain Kulmbach
• Grabungen in Vaihingen/Baden-Württemberg
• DFG-Projekt „Bandkeramische Siedlung mit Grubenanlage von Herxheim bei Landau (Pfalz)“
• Manfred Bundschuh: Die Bandkeramik. Referat im Proseminar. Institut für Ur- und Frühgeschichte, Köln, am 18. Mai 2006 vorgetragen.