Barbara Cerar

Barbara Cerar, slovenska igralka, * 8. november 1971, Ljubljana.

Barbara Cerar
Rojstvo8. november 1971({{padleft:1971|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:8|2|0}}) (49 let)
Ljubljana[1]
DržavljanstvoFlag of Slovenia.svg Slovenija
Flag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
Poklicigralka, filmska igralka

Življenje in ustvarjanjeUredi

Barbara Cerar je obiskovala Gimnazijo Poljane in diplomirala iz dramske igre leta 1997 na Akademiji za gledališče, radio film in televizijo (AGRFT) v razredu profesorjev Kristijana Mucka in Dušana Mlakarja. Na koncu osemdesetih let 20. stoletja je kot ena najmlajših igralk v Šentjakobskem gledališču Ljubljana ustvarila štiri vloge in nastopila v skupaj 110 ponovitvah. Med študijem je gostovala v SLG Celje in se leta 1996 zaposlila v SSG Trst, kjer se je predstavila v različnih vlogah dramskih besedil sodobnih avtorjev in klasikov. Od leta 2003 je stalna članica igralskega ansambla SNG Drama Ljubljana. Barbara Cerar je z raznolikimi izraznimi sredstvi ustvarila številne odrske like v uprizoritvah različnih žanrov. Izdelala jih je kompleksno, ponotranjeno in poglobljeno. To so pomembne odlike energične, radožive, duhovite in domiselne igralke, ki je prejela številne nagrade[2] (bila je žlahtna komedijantka, Borštnikova nagrajenka, dobitnica Ježkove nagrade, prejemnica nagrade Prešernovega sklada).

Med svoje najljubše odrske stvaritve igralka šteje vlogo Ane v predstavi Dnevnik Ane Frank (SSG Trst, 1999, avtorja Frances Goodrich, Albert Hackett, režija Zvone Šedlbauer), vlogo neveste v Krvavi svatbi (SSG Trst, 2000, avtor Federico García Lorca, režiser Damir Zlatar Frey), več vlog v predstavi Barčica za punčke (SNG Drama Ljubljana, 2009, avtor Milena Marković, režiser Aleksandar Popovski), vlogo One v Angelu pozabe (SNG Drama Ljubljana, 2014, avtorica Maja Haderlap, režiser Igor Pison), vlogo Evrope v predstavi Evropa (Zavod Imaginarni in CD, 2014, avtor Ivana Sajko, režiser Primož Ekart) ter vloge v filmih Šelestenje, Ekspres, ekspres, Oda Prešernu, Vaja zbora, Kandidatka in šofer, Pokrajina št. 2 in Jasnovidka.[3]

Od leta 2021 je profesorica na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani.

NagradeUredi

- 2014, Borštnikova nagrada, 49. Festival Borštnikovo srečanje, Maribor, za vlogo Ona v predstavi Angel pozabe (avtorica Maja Haderlap, režija Igor Pison), SNG Drama Ljubljana

- 2011, nagrada Franeta Milčinskega – Ježka, RTV Slovenija, za vlogi Helenca v filmu Vaja zbora (scenarij in režija Vinko Möderndorfer) in Ditka Lončarič v filmu Kandidatka in šofer (scenarij Tone Partljič, režija Vinko Möderndorfer), TV Slovenija

- 2010, nagrada Prešernovega sklada, Ljubljana, za vloge: Gillian v predstavi Prerekanja (avtor Julian Barnes, režija Boris Cavazza); Lucinda v predstavi Življenje podeželskih plejbojev po drugi svetovni vojni (avtor Dušan Jovanović, režija Jaka Andrej Vojevec); Kasandra v predstavi Oresteja (avtor Ajshil, režija Jernej Lorenci); Mlajša sestra, Alica, Sneguljčica, Zlatolaska, Palčica, Princeska, Ženska, Čarovnica v predstavi Barčica za punčke (avtorica Milena Marković, režija Aleksandar Popovski), SNG Drama Ljubljana

- 2010, Sterijeva nagrada za igralsko kreacijo, 55. Sterijino pozorje, Novi Sad, za vloge Mlajša sestra, Alica, Sneguljčica, Zlatolaska, Palčica, Princeska, Ženska, Čarovnica v predstavi Barčica za punčke (avtorica Milena Marković, režija Aleksandar Popovski), SNG Drama Ljubljana

- 2006, Borštnikova nagrada, 41. Borštnikovo srečanje, Maribor, za vlogo Marie v predstavi Bolezen mladosti (avtor Ferdinand Bruckner, režija Mateja Koležnik), SNG Drama Ljubljana

- 2000, priznanje Združenje dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS), za vloge: Ann Deever v predstavi Vsi moji sinovi (avtor Arthur Miller, režija Zvone Šedlbauer), SSG Trst; Marianne v predstavi Zgodbe iz Dunajskega gozda (avtor Ödön von Horváth, režija Mario Uršič), SSG Trst; Starka v predstavi Stoli (avtor Eugène Ionesco, režija Bojan Jablanovec), Primorski poletni festival

- 1997, žlahtna komedijantka, 6. Dnevi komedije, Celje, za vlogo Helene v predstavi Florentinski slamnik (avtor Eugène Labiche, režija Vito Taufer), SLG Celje

- 1997, zlata paličica za najboljšo žensko vlogo, 5. Festival otroških predstav poklicnih gledališč in gledaliških skupin Zlata paličica, Ljubljana, za vlogo Palček v predstavi Palček (avtorja brata Grimm, adaptacija Miroslav Košuta, režija Marko Sosič), SSG Trst

[4]

Vloge v gledališču, filmu in na televizijiUredi

Nekaj misli Barbare CerarUredi

O vlogah za igralke: "Žal je še vedno precej ženskih vlog, ki od igralk zahtevajo, da so na odru samo lepe, primerno razgaljene, v visokih petah, da stojijo ob moških in ne razumejo, o čem se pogovarjajo, da jokajo, se hihitajo, govorijo 'ljubim te'. Na začetku igralske poti je lahko tudi to zanimivo, a z leti si želiš bolj zrelih vlog s tekstom, ki ima meso, ki resnično nekaj pripoveduje. Rada imam tudi vloge, za katere se moram naučiti kakšno novo spretnost. Všeč so mi taki izzivi."[5]

O nagradi na Borštnikovem srečanju leta 2014 za vlogo One v predstavi Angel pozabe: "Nagrada je priznanje skupnega dela in pripada vsej ekipi predstave, saj k temu, da je igralec dober, pripomorejo kolegi in režiser, sam nikdar ne moreš ustvariti nečesa tako lepega."[6]

O tem, kako je biti igralka danes: "Mislim, da ni nič drugače, kot je bilo pred petdesetimi, šestdesetimi leti, igralec se zmeraj poganja ali peha za resnico, ki jo v tistem trenutku zahteva njegova vloga, za bit igre, ki jo ustvarjamo. Velikokrat so dela, ki jih igramo, v skladu s časom, so proti sistemu ali se trudijo, kot radi rečemo, nastavljati ogledalo družbi ... Svet danes je morda res drugačen, internet, mediji, potrošništvo, vse oblike kapitalizma, ki so preplavile svet, a človeške zgodbe o ljubezni, stiski, smrti, osamljenosti in bogastvu človeških odnosov so ostale enake. /…/ Gledališče je še vedno umetnosti trenutka, ki je samo tukaj in zdaj. In ta živa umetnost zna premikati marsikatere meje in sprožati različne polemike."[7]

O tem, zakaj rada igra negativke: "Veliko zanimiveje je igrati hudobce kot uboge, zapuščene in prevarane ženske, ki se mučijo in trpijo. Rada igram negativke, ker so takšne vloge veliko sočnejše in igralcu ponujajo večji izziv."[8]

O tem, da gledališče ostaja njena prva in največja ljubezen: "Film je magičen, gre za lep proces dela in lepo potovanje, a je gledališče vendarle dom."[9]

ViriUredi

  • "Barbara Cerar". Geslo. www.sigledal.org. Pridobljeno dne 10. 3. 2021.
  • "Barbara Cerar". Geslo. www.opera.si. Pridobljeno dne 10. 3. 2021.
  • "Barbara Cerar". Oddaja Profil. TV Slovenija. 9. 1. 2017. Pridobljeno dne 10. 3. 2021.

SkliciUredi

  1. Freebase Data DumpsGoogle.
  2. "Barbara Cerar". www.sigledal.org. Pridobljeno dne 10. 3. 2021.
  3. "Barbara Cerar". www.opera.si. Pridobljeno dne 10. 3. 2021.
  4. "Barbara Cerar". www.drama.si. Pridobljeno dne 10. 3. 2021.
  5. "Oddaja Profil". TV Slovenija. 9. 1. 2017. Pridobljeno dne 10. 3. 2021.
  6. Bratož, Igor (29. 10. 2014). "Ves čas pripravljeni na res dober teater". Delo. Pridobljeno dne 10. 3. 2021.
  7. Bratož, Igor (29. 10. 2014). "Ves čas pripravljeni na res dober teater". Delo. Pridobljeno dne 10. 3. 2021.
  8. Krivec, Tamara (24. 5. 2016). "Barbara Cerar: Veliko zanimiveje je igrati hudobce kot zapuščene, trpeče žensk". Dnevnik. Pridobljeno dne 11. 3. 2021.
  9. Krivec, Tamara (24. 5. 2016). "Barbara Cerar: Veliko zanimiveje je igrati hudobce kot zapuščene, trpeče ženske". Dnevnik. Pridobljeno dne 11. 3. 2021.

Glej tudiUredi