Asta Znidarčič
Asta Znidarčič, slovenska književnica, prevajalka in umetnostna zgodovinarka, * 24. junij 1916, Novo mesto,[1] † (?) oktober 2006, (?).
| Asta Znidarčič | |
|---|---|
| Rojstvo | 24. junij 1916 Novo mesto |
| Smrt | oktober 2006 (90 let) |
| Državljanstvo |  Slovenija.svg){kind=small} SFRJ.svg){kind=small} Kraljevina Jugoslavija.svg){kind=small} Avstro-Ogrska |
| Poklic | novinarka, pesnica, pisateljica, umetnostna zgodovinarka, prevajalka, publicistka, kritičarka, kustosinja |
Življenje in delo uredi
Obiskovala je gimnazijo v Kranju (1927–1931) in Ljubljani (1931-1935), od 1935 je študirala umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je 1950 diplomirala. Študij je večkrat prekinila, med drugim je od 1937–1940 živela v Sarajevu in 1946–1947 v Skopju. Med nemško okupacijo je bila 1944 v Ljubljani aretirana in zaprta do osvoboditve 1945. Med leti 1945/1946 je bila je novinarka v uredništvu Naše žene, od 1951 (honorarno od 1949) pa kustosinja v ljubljanski Narodni galeriji in 1976 stopila v pokoj, ter kot upokojenka postala sodelavka Slovenskega biografskega leksikona.
V zadnjem desetletju pred 2. svet. vojno je v revijah in časopisih objavljala razpoloženjske črtice, pozneje pa tudi črtice z vojno tematiko. Njene pesmi so predvsem razpoloženjske, ljubezenske in refleksivne, v njih pa izpoveduje svoje razmerje do umetnosti in sveta (Zlati mrak, 1968 in Tuje pokrajine, 1982). Napisala je nekaj iger za otroke (Kraljična brez bisera, predvajano 1956). V številnih člankih je obravnavala številne teme iz slovenske umetnostne zgodovine, objavila pa je tudi več likovnih kritik.
Prevajala je iz francoščine italijanščine in srbohrvaščine ter med drugim prevedla knjigi: Zeleno žito (Sidonie-Gabrielle Colette, 1962) in Umetnostni zakladi Jugoslavije (1970) ter številne radijske igre, ki so bile izvajane na Radiu Ljubljana, mdr.: Črnci (Jean Genet, 1969), Čakalnica (M.C. Seprum, 1970), Ne želi svojega bližnjega žene! (Fjodor Mihajlovič Dostojevski, 1971), Asemian, kralj (Bernard Binlin Dadie, 1972) in druge. Črtice iz francoščine in italijanščine pa je prevajala za mladinske liste (Ciciban in Pionir, 1945–1970).
Viri uredi
- Enciklopedija Slovenije. (2001). Knjiga 15. Ljubljana: Mladinska knjiga.
- Franca Buttolo. »Asta Znidarčič«. Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.
Opombe uredi
 | Ta biografski članek je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |
- ↑ Hči Alojza Gradnika in učiteljice Marije Bajc, por. Znidarčič, iz Renč pri Novi Gorici. – Opombe k 4. knjigi Zbranega dela Alojza Gradnika.