Anton Bankič (duhovnik)

slovenski zamejski duhovnik (1865-1945)

Anton Bankič, slovenski rimskokatoliški duhovnik, * 6. maj 1865, Tarčet pri Čedadu, † 10. oktober 1945, Tarčet.

Anton Bankič (duhovnik)
Rojstvo6. maj 1865({{padleft:1865|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:6|2|0}})
Tarčet[d]
Smrt10. oktober 1945({{padleft:1945|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:10|2|0}}) (80 let)
Tarčet[d]
Državljanstvo Kraljevina Jugoslavija
 Avstro-Ogrska
Poklicduhovnik

Življenje in delo uredi

Anton Bankič (tudi Banchig) se je rodil v slovenski družini očetu Petru Bankiču in materi Marijani Urbančič v Tarčetu (sedaj ital. Taracetta). Malo semenišče in bogoslovje je obiskoval v Vidmu, zadnja dva letnika pa v Gorici. Posvečen je bil 17. avgusta 1890 v Trstu. Po posvetitvi je ves čas služboval v Trstu. Dve leti (1890-1892) je bil kaplan pri Sv. Jakobu, nato devet let (1892-1901) katehet na osnovni šoli v ulici Stare mitnice (Bariera Vecchia), od 1901 do 1931, ko je zaradi bolezni stopil v pokoj, pa katehet na meščanski šoli v ulici Giuseppe Parini. Bil je prijatelj Ivana Trinka in častni konzistoralni (latin. consistorium = posvetovalnica) svetnik tržaške škofije.[1]

Viri uredi

  1. Primorski slovenski biografski leksikon. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994. (COBISS)

Glej tudi uredi

seznam slovenskih rimskokatoliških duhovnikov

Zunanje povezave uredi

  • Brecelj Marijan. »Bankič Anton«. Primorski slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.