Aljaska
Aljáska (angleško Alaska) je najsevernejša in predzadnja (v začetku leta 1959) pridružena zvezna država ZDA. ZDA so jo za 7,2 milijona dolarjev (leta 2021 bi bilo to z upoštevanjem inflacije vredno okoli 135 milijonov USD) odkupile od carske Rusije 18. oktobra 1867.
Aljaska | |||
|---|---|---|---|
| State of Alaska | |||
.jpg) | |||
| |||
| Vzdevek: Poslednja meja (The Last Frontier), Dežela polnočnega sonca (The Land of the Midnight Sun) | |||
.svg) Zemljevid Združenih držav z označeno državo Aljaska | |||
| 64°N 150°W / 64°N 150°WKoordinati: 64°N 150°W / 64°N 150°W | |||
| Država | Združene države Amerike | ||
| Sprejem v Zvezo | 3. januar 1959 (49) | ||
| Glavno mesto | Juneau | ||
| Največje mesto | Anchorage | ||
| Upravljanje | |||
| • Guverner | Mike J. Dunleavy | ||
| Predstavniški dom | seznam | ||
| Površina | |||
| • Skupno | 1.717.854 km2 | ||
| • Voda | 13,77 km2 | ||
| Rang | 1. v ZDA | ||
| Dimenzije | |||
| • Dolžina | 2.380 km | ||
| • Širina | 1.300 km | ||
| Nadm. višina | 3.060 m | ||
| Najvišja | 6.194 m | ||
| Najnižja | 0 m | ||
| Prebivalstvo (2010) | |||
| • Skupno | 710.231 | ||
| • Rang | 48. | ||
| • Gostota | 0,41 preb./km2 | ||
| • Rang gostote | 50. | ||
| Demonim | Aljáščan, Aljáščanka, Aljáščani, Aljáščanke | ||
| Jezik | |||
| • Uradni jeziki | atna, alutik, angleščina, denaina, deghitan, ejak, gornja tanana, kolčan, gvičin, hajda, hen, holikačuk, inupiak, kojukon, nižja tanana, sibirski jupik, tanakros, tlingit, cimšian, alevt, jupik | ||
| • Govorjeni jeziki | angleščina (86,3 %), aljaški domačinski jeziki (5,2 %), tagalog (3,4 %), španščina (2,9 %) | ||
| Časovni pas | Aljaska: UTC-9/-8 Aleuti: UTC-10/-9 (zahodno od 169° 30') | ||
| Poštna kratica | AK | ||
| ISO 3166 koda | [[ISO 3166-2:US|US-AK (Koda FIPS 02)]] | ||
| Zemljepisna širina | 54°40' do 71°50' severno | ||
| Zemljepisna dolžina | 130° zahodno do 173° vzhodno | ||
| Spletna stran | www.state.ak.us | ||
Leži na kontinentu Severne Amerike in je tudi največja ter najhladnejša zvezna država na tej celini. Glavno mesto Aljaske je Juneau. Ime je dobilo po Josephu Juneauju, rudarju, ki je leta 1880 blizu mesta našel zlato.
Aljaska je pokrita s prostranimi gozdovi in z mogočnimi gorami. V zimskem času dosežejo temperature tudi do – 75 stopinj Celzija, poletja pa so lahko zelo vroča.
GeografijaUredi
Aljaska leži na skrajnem severo-zahodu Severne Amerike, od preostalih zveznih držav ZDA pa jo loči približno 800 km. Na vzhodu meji na kanadski zvezni državi Jukon in Britanska Kolumbija, na jugu na Aljaški zaliv in Tihi ocean, na zahodu na Beringovo morje, Beringov preliv in Čukotsko morje, na severu pa na Arktični ocean.
Teritorialno morje Aljaske se v Beringovem prelivu dotika teritorialnega morja Rusije, meja poteka med Diomedovima otokoma, ki sta eden od drugega oddaljena manj kot 5 km. Ker se nekateri otoki Aleutov nahajajo na vzhodni polobli, je Aljaska tehnično najbolj vzhodna in hkrati najbolj zahodna zvezna država v ZDA, pa tudi najbolj severna.
Je največja zvezna država v ZDA, pokriva površino 1.518.800 km2, več kot dvakrat toliko kot Teksas, naslednja največja zvezna država. Če bi bila suverena država, bi bila po velikosti 19. največja na svetu.
PrebivalstvoUredi
Na Aljaski živijo Aleuti, prvotni prebivalci, ki so v davni preteklosti prišli na ameriško celino iz osrednje Azije, Indijanci in Inuiti. Aleuti se preživljajo z ribolovom, Indijanci in Inuiti pa z lovom na severne jelene in severne medvede. Za pomoč pri delu so si vzredili pasjo pasmo aljaški malamut.
ZgodovinaUredi
Na Aljasko so se v začetku 20. stoletja odpravljali iskat zlato. Ob rekah in rudnikih so izpirali in kopali zlato. Le redki med njimi so zares obogateli. Večina je pomrla zaradi mraza. Mnogi so bili žrtve divjih živali, nekatere pa so zaradi lakomnosti ubili drug iskalci zlata. Tudi danes je ozemlje redko poseljeno; majhna enomotorna letala so na Aljaski običajno prevozno sredstvo.
 | Ta članek o geografiji Združenih držav Amerike je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |