Beringov preliv

Beringov preliv ali Beringova ožina je morski preliv, ki povezuje Beringovo morje v Tihem oceanu s Čukotskim morjem v Arktičnem oceanu. Na najožji točki, med Dežnjovovim rtom[1] v Rusiji in Rtom waleškega princa[2] v ZDA, je širok 82 kilometrov.

Beringov preliv
Bering Strait.jpeg
Satelitska slika Beringovega preliva
US NOAA nautical chart of Bering Strait.png
Navtična karta Beringovega preliva
Koordinate66°30′N 169°0′W / 66.500°N 169.000°W / 66.500; -169.000Koordinati: 66°30′N 169°0′W / 66.500°N 169.000°W / 66.500; -169.000
Države porečjaZDA, Rusija
Min. širina82 km
Povp. globina-50 m
OtokiOtočje Diomede

EtimologijaUredi

Preliv je poimenovan po Vitusu Beringu, rojenem na Danskem, ki je bil pomorski raziskovalec v ruski mornarici in je vanj vplul leta 1728.

V jeziku Yupik tamkajšnih Eskimov se imenuje Imakpik.[navedi vir]

Geografske značilnosti in znanostUredi

Leži med najvzhodnejšo točko Azije, Dežnjovovim rtom na Čukotskem polotoku v Rusiji (169° 43' W), in najzahodnejšo točko Severne Amerike, Rtom waleškega princa na Aljaski v ZDA (168° 05' W).

Je razmeroma plitev, saj je največja globina morja zgolj med 30 in 49 metrov.

Po sporazumu iz leta 1990 poteka skozenj morska meja med ZDA in Rusijo po sredini, torej 168° 58' 37" W poldnevniku.[3], vendar dogovor še ni potrjen s strani ruskega parlamenta.[navedi vir]

Skozenj poteka tudi Mednarodna datumska meja.

Po teoriji o naselitvi obeh Amerik naj bi prvotni prebivalci pred 15000 leti prišli po kopenskem mostu iz Azije, ki nastal na mestu današnjega Beringovega preliva zaradi znižane vodne gladine oceanov.

SkliciUredi

Zunanje povezaveUredi