Wikipedija

9 Metida

asteroid
Za Jupitrovo luno glej Metida (luna).

9 Metida (starogrško starogrško Μήτις: Métis) je eden izmed največjih asteroidov v asteroidnem pasu.

9 Metida
Odkritje
OdkriteljAndrew Graham
Datum odkritja25. april 1848
Oznake
1974 QU2
asteroidni pas
Značilnosti tira
Epoha: 14. julij, 2004 (JD 2453200,5)
Odsončje400,548 Gm (2,678 a.e.)
Prisončje313,556 Gm (2,096 a.e.)
357,052 Gm (2,387 a.e.)
Izsrednost0,122j
1346,815 d (3,69 let)
19,21 km/s
274,183°
Naklon tira5,576°
68,982°
5,489°
Fizikalne značilnosti
Razsežnosti235×195×140 km[1][2]
Masa~9×1018 kg
Srednja gostota
~2,7 g/cm³[3]
~0,070 m/s²
~0.11 km/s
0,2116 dni (5,078 h)[4]
Albedo0,243 (geometrični)[5]
Temperatura~173 K
max: 282 K (+9° C)[6]
Spektralni tip
asteroid tipa S[7]
8,1[8] to 11.83
6,28
0,23" do 0,071"

Odkritje uredi

 
Deset največjih asteroidov v primerjavi z Luno. 9 Metida je drugi z desne.

Asteroid Metida je kot edini[9] asteroid odkril Andrew Graham 25. aprila 1848. Na Irskem je bil z opazovanji odkrit samo ta asteroid. Ime je dobil po Metidi, ki je bila hčerka Tetije in Okeana [10] iz grške mitologije. Najprej je dobil ime Tetija, kar pa so pozneje preklicali in je to ime dobil drugi asteroid 17 Tetija.

Lastnosti uredi

Asteroid 9 Metida je sestavljen iz silikatov in kovinske zlitine niklja in železa. Verjetno je ostanek velikega asteroida, ki je bil ob močnem trku v preteklosti uničen[11]. Ocenjujejo, da je površina sestavljena iz od 30 do 40 % olivine bogatega na kovinah. Ostalo je zlitina železa in niklja (60 do 70 %)[11]. Asteroid so raziskovali z Vesoljskim teleskopom Hubble. Analiza svetlobnih krivulj je pokazala, da ima asteroid podolgovato obliko[1][12]. Radarska opazovanja so pokazala, da ima na površini večjo ravno področje, kar se ujema z rezultati analize svetlobnih krivulj[13]. Smer vrtenja asteroida še ni znana. Analiza svetlobnih krivulj je pokazala, da pol kaže proti ekliptičnm koordinatam (β, λ) = (23°, 181°) ali (9°, 359°) (z 10 % možno napako[1] V preteklosti so opazovali že 5 okultacij z zvezdo [14]. Na podlagi svetlobnih krivulj so najprej mislili, da ima tudi svojo luno. Poznejše raziskave tega niso potrdile[15][16] Tudi raiskave z Vesoljskim teleskopom Hubble [2][12] v letu 1993 niso odkrile nobene lune[12].

Družina asteroida uredi

Včasih so mislili, da Metida pripada asteroidni družini, ki so jo imenovali Metidina družina[17]. Pozneje niso našli skupine asteroidov, ki bi jih lahko prištevali k družini. Spektralne analize so pokazale, da sta si Metida in 113 Amalteja precej podobna. To je dalo domneve, da sta ostanka zelo stare družine (najmanj 1 G let). Člani te družine so se zaradi medsebojnih trkov zdrobili. Domnevni starševski asteroid je imel v premeru od 300 do 400 km, doživel pa je tudi razslojevanje. Asteroid Metida je verjetno ostanek jedra, Amalteja pa je ostanek skorje prvotnega asteroida.

Opombe in sklici uredi

  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 J. Torppa et al., Shapes and rotational properties of thirty asteroids from photometric data Arhivirano 2015-11-06 na Wayback Machine., Icarus Vol. 164, p. 346 (2003).
  2. ↑ 2,0 2,1 A. D. Storrs et al., A closer look at main belt asteroids 1: WF/PC images, Icarus Vol. 173, p. 409 (2005).
  3. ↑ G. A. Krasinsky et al., Hidden Mass in the Asteroid Belt, Icarus, Vol. 158, p. 98 (2002).
  4. ↑ PDS podatki svetlobnih krivulj
  5. ↑ MSX Infrared minor planet survey (at PDS)
  6. ↑ L. F. Lim et al., Thermal infrared (8–13 µm) spectra of 29 asteroids: the Cornell Mid-Infrared Asteroid Spectroscopy (MIDAS) Survey, Icarus Vol. 173, p. 385 (2005).
  7. ↑ asteroid lightcurve data file (March 2001)
  8. ↑ Donald H. Menzel; Jay M. Pasachoff (1983). A Field Guide to the Stars and Planets (2 izd.). Boston, MA: Houghton Mifflin. str. 391. ISBN 0-395-34835-8.
  9. ↑ Graham, A.; New Planet, Monthly Notices of the Royal Astronomical Society, Vol. 8, No. 6 (dated April 14, 1848!), p. 146 (signed April 29, 1848; o odkritju so prvič poročali 27. aprila)
  10. ↑ Graham, A.; Metis, Monthly Notices of the Royal Astronomical Society, Vol. 8, No. 7 (dated May 12, 1848), pp. 147–150)
  11. ↑ 11,0 11,1 M. S. Kelley and M. J. Gaffey, 9 Metis and 113 Amalthea: A Genetic Asteroid Pair, Icarus Vol. 144, p. 27 (2000).
  12. ↑ 12,0 12,1 12,2 »Hubble Space Telescope observations« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 30. oktobra 2008. Pridobljeno 12. avgusta 2008.
  13. ↑ D. L. Mitchell et al., Radar Observations of Asteroids 7 Iris, 9 Metis, 12 Victoria, 216 Kleopatra, and 654 Zelinda, Icarus Vol. 118, p. 105 (1995).
  14. ↑ W. M. Kissling et al., The diameter of (9) Metis from the Occultation of SAO 190531, Proceedings of the Astronomical Society of Australia Vol 9, p. 150 (1991).
  15. ↑ Raziskave v IMCCE (v francoščini)
  16. ↑ Poročila o lunah asteroidov
  17. ↑ J. G. Williams, Asteroid Families - An Initial Search, Icarus Vol. 96, p. 251 (1992).

Zunanje povezave uredi

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=9_Metida&oldid=6122774«