Mesalazin

Mesalazin ali 5-aminosalicilna kislina (5-ASA, angl. 5-aminosalicylic acid) je 5-aminoderivat salicilne kisline, ki se uporablja za zdravljenje kroničnih vnetij debelega črevesa, vključno s crohnovo boleznijo in ulceroznim kolitisom. Uporablja se zlasti pri blagi do zmerni obliki bolezni. Daje se skozi usta (peroralno) ali rektalno. Različne oblike za peroralno uporabo izkazujejo primerljivo učinkovitost.

Mesalazin

Klinični podatki
Blagovne znamke	Asacol, Lialda, Mezavant, Octasa, Pentasa, Salofalk, Zintasa, drugo
Sinonimi	mesalamin, 5-aminosalicilna kislina, 5-ASA
AHFS/Drugs.com	monograph
MedlinePlus	a688021
Licenčni podatki	EU EMA: by INN ZDA DailyMed: Mesalamine ZDA FDA: Mesalamine
Nosečnostna kategorija	AU: C ZDA: B (raziskave na živalih niso dokazale škodljivosti)
Način uporabe	skozi usta, rektalno
Oznaka ATC	A07EC02 (WHO)
Pravni status
Pravni status	AU: S4 (le na recept) UK: Rp (Le na recept) ZDA: ℞-only EU: Rx-only
Farmakokinetični podatki
Biološka razpoložljivost	peroralno: 20–30 % se absorbira rektalno: 10–35 %
Presnova	hitro in v velikem obsegu se presnovi v steni črevesja in jetrih
Razpolovni čas	5 h po prvotnem odmerku; po dosegu stacionarnega stanja 7 h
Identifikatorji
IUPAC ime 5-amino-2-hidroksibenzojska kislina
Številka CAS	89-57-6
PubChem CID	4075
IUPHAR/BPS	2700
DrugBank	DB00244
ChemSpider	3933
UNII	4Q81I59GXC
KEGG	D00377
ChEBI	CHEBI:6775
ChEMBL	ChEMBL704
CompTox Dashboard (EPA)	DTXSID5024506
ECHA InfoCard	100.001.745
Kemični in fizikalni podatki
Formula	C7H7NO3
Mol. masa	153,14 g·mol−1
3D model (JSmol)	Interactive image
Tališče	283 °C
SMILES O=C(O)c1cc(ccc1O)N
InChI InChI=1S/C7H7NO3/c8-4-1-2-6(9)5(3-4)7(10)11/h1-3,9H,8H2,(H,10,11) Key:KBOPZPXVLCULAV-UHFFFAOYSA-N

Pogosti neželeni učinki vključujejo glavobol, slabost, bolečino v trebuhu in vročino. Možni hudi neželeni učinki so perikarditis, težave z jetri in moteno delovanje ledvic. Podatki kažejo, da je uporaba med nosečnostjo in dojenjem varna. Mesalazin deluje protivnetno, in sicer neposredno v črevesju.

Mesalazin so v ZDA odobrili za klinično uporabo leta 1987. Uvrščen je na seznam nujnih zdravil Svetovne zdravstvene organizacije, na katerem so zdravila, bistvena za zagotavljanje osnovne zdravstvene oskrbe. Na trgu je v obliki večizvornih (generičnih) zdravil pod številnimi različnimi imeni.

Klinična uporaba

se uporablja za zdravljenje kroničnih vnetij debelega črevesa, vključno s crohnovo boleznijo in ulceroznim kolitisom. Uporablja se zlasti pri blagi do zmerni obliki bolezni. Pri ulceroznem kolitisu se uporablja za dosego remisije pri blagem do zmerno hudem obolenju, za vzdrževanje remisije pa se uporablja tako pri ulceroznem kolitisu kot crohnovi bolezni.

Daje se skozi usta (peroralno, na primer v obliki želodčnoodpornih tablet ali zrnc) ali rektalno (v obliki svečk ali suspenzije). Različne oblike za peroralno uporabo izkazujejo primerljivo učinkovitost.

Neželeni učinki

Neželeni učinki mesalazina se izražajo zlasti v prebavilih, na primer v obliki slabosti, bruhanja, driske in bolečine v trebuhu. Pojavljajo se tudi neželeni učinki na drugih organskih sistemih, kot sta glavobol in omotica. Pri uporabi skozi usta so poročali tudi o primerih mielosupresije oziroma zaviranja delovanja kostnega mozga (v obliki levkopenije, nevtropenije, agranulocitoze, aplastične anemije in trombocitopenije), izpadanja las, periferne nevropatije, vnetja trebušne slinavke, miokarditisa in perikarditisa, težav z jetri, alergijske ali fibrotične pljučne reakcije, izpuščaja (koprivnica in izpuščaj, podoben eritematoznemu lupusu), vročine, intersticijskega nefritisa in nefrotičnega sindroma. Ti neželeni učinki so praviloma povratni oziroma izzvenijo ob prenehanju uporabe zdravila. V zelo redkih primerih lahko pride do poslabšanja simptomov kolitisa, Stevens-Johnsonovega sindroma ali multiformega eritema.

Mehanizem delovanja

Mesalazin predstavlja aktivni del molekule sulfasalazina; slednji se namreč v telesu presnovi do sulfapiridina in mesalazina.

Deluje protivnetno, vendar pa mehanizem njegovega delovanja ni povsem pojasnjen.

Zavira gibanje polimorfonuklearnih levkocitov in lipooksigenazo. Deluje lokalno v črevesju, kjer tako zavre nastajanje provnetnih levkotrienov (LTB4 in 5-HETE). V poskusnih razmerah je zaviral tudi ciklooksigenazo in s tem sproščanje tromboksana B₂ in prostaglandina E₂, vendar klinični pomen tega učinka še ni pojasnjen. Zavira tudi nastajanje dejavnika, ki aktivira trombocite (PAF), aktivira pa receptorje PPAR-gama, ki zavirajo jedrno aktivacijo vnetnih odgovorov v črevesju. Mesalazin deluje tudi kot antioksidant.