Žveplasta kislina

Žveplasta kislina, pravilneje vodna raztopina žveplovega dioksida, je spojina s kemijsko formulo H2SO3. Njene soli so bisulfiti (ali hidrogensulfiti) in sulfiti.

Žveplasta kislina
Žveplasta kislina
Ball-and-stick model of sulfurous acid
Imena
IUPAC ime
divodikov sulfit
Druga imena
žveplasta kislina
žveplova(IV) kislina
divodikov(IV) sulfat
Identifikatorji
3D model (JSmol)
ChEBI
ChEMBL
ChemSpider
ECHA InfoCard 100.029.066
KEGG
UNII
Lastnosti
H2SO3
Molska masa 82,07 g/mol
Kislost (pKa) 1,857, 7,172
Nevarnosti
Hazard C.svg jedko (C)
R-stavki (zastarelo) R20, R34
S-stavki (zastarelo) (S1/2), (S9), S26, S36/37/39, (S45)
Plamenišče ni vnetljiva
Sorodne snovi
Sorodne snovi žveplov dioksid
žveplova kislina
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C [77 °F], 100 kPa).
Sklici infopolja

LastnostiUredi

Ramanov spekter vodnih raztopin žveplovega dioksida pokaže samo prisotnost žveplovega dioksida in hidrosulfitnih ionov HSO
3
,[1] kar ustreza naslednjemu ravnotežju:

SO2(aq) + H2O(l) ⇌ HSO
3
(aq) + H+(aq).

Ka = 1,54×10−2 in pKa = 1,81 kažeta, da je ravnotežje pomaknjeno zelo v levo.

Jedrska magnetna resonančna spektroskopija 17O je pokazala, da raztopine žveplaste kisline in protoniranih sulfitov vsebujejo zmes izomerov, ki sta v naslednjem ravnotežju:[2]

[H-OSO2] ⇌ [H-SO3]

UporabaUredi

Žveplasta kislina se uporablja kot reducent, vodne raztopine bisulfitov in sulfitov pa kot dezinfekcijska sredstva. Uporabljajo se tudi kot blaga belila za materiale, ki ne prenesejo beljenja z bolj agresivnimi, klor vsebujočimi belili.

SkliciUredi

  1. W.L. Jolly (1991). Modern Inorganic Chemistry. 2. izdaja. New York. McGraw-Hill. ISBN 0-07-032768-8.
  2. C.E. Housecroft, A.G. Sharpe (2008). Inorganic Chemistry. 3. izdaja. 16. poglavje: The group 16 elements .Pearson. str. 520. ISBN 978-0-13-175553-6.

Glej tudiUredi