Širokotrupno letalo

Širokotrupno letalo ang. Wide-Body Aircraft oziroma Twin-Aisle Aircraft je veliko potniško letalo z dvema prehodoma (hodnikoma) med sedeži.[1] Tipični presek trupa je 5 do 6 m (16 do 20 ft).[2] Po navadi se širokotrupna letala uporablja za daljše lete.

Primerjava preseka Airbus A380 and Boeing 747-400
Presek letala Airbus A300; v spodnjem delu sta dva zabojnika ULD
Širokotrupni Airbus A380 je največje in najširše potniško letalo

V tipični širokotrupni kabini v ekonomični konfiguraciji so potniki razporejeni po 7-10 v vrsti.[3] Celotno število sedežev pri širokotrupnih letalih se giblje od 200 do 853 (A380).[4] Največja letala so široka več kot 7 m (23 ft),[5] in imajo lahko pri najbolj ekonomični konfiguraciji tudi do 11 sedežev v vrsti. Letala, ki niso potniška npr. Antonov An-124 ne štejemo med širokotrupna, ker se ta termin nanaša na prevoz potnikov.

Za primerjavo ima tipično ozkotrupno letalo npr. B737 premer trupa 3 do 4 m (10 do 13 ft), in samo en prehod,[1][6] in v vrsti lahko sedi od 2 do 6 potnikov.[7]

Širokotrupna letala so načrtovali za večjo ekonomičnost, udobje in večji tovorni prostor.[8]

Seznam široktrupnih letal uredi

Airbus

Boeing

Iljušin

Lockheed

McDonnell Douglas

Sklici in literatura uredi

  1. 1,0 1,1 Ginger Gorham; Ginger Todd; Susan Rice (2003). A Guide to Becoming a Travel Professional. Cengage Learning. str. 40. ISBN 9781401851774.
  2. Paul J. C. Friedlander (19. marec 1972). »the traveler's world; Test of a New Wide-Bodied Airbus«. New York Times.
  3. Doganis, Rigas (2002). Flying Off Course: The Economics of International Airlines. Routledge. str. 170. ISBN 9780415213240.
  4. »Dimensions & key data | Airbus, a leading aircraft manufacturer«. Airbus.com. 27. september 2012. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. julija 2012. Pridobljeno 1. oktobra 2012.
  5. Note: See table in this article for wide-bodied passenger-aircraft fuselage widths.
  6. »narrowbody aircraft«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. junija 2017. Pridobljeno 18. marca 2009.
  7. Royal Aero Club (Great Britain), Royal Aero Club of the United Kingdom (1967). Flight International. IPC Transport Press Ltd. str. 552.
  8. Eric Pace (24. maj 1981). »How Airline Cabins are Being Reshaped«. New York Times.

Zunanje povezave uredi