Češki kronski dragulji

Češki kronski dragulji (češko České korunovační klenoty) vključujejo krono svetega Venčeslava (Svatováclavská kronah), vladarsko jabolko in žezlo, oblačila za kronanje čeških kraljev, zlati križ za kronanje in meč svetega Venčeslava. Prvotno so bili v Pragi in gradu Karlštejn, oblikoval pa jih je Matija iz Arrasa v 14. stoletju. Od leta 1791 so shranjeni v stolnici svetega Vida na Praškem gradu. Reprodukcije draguljev so stalno razstavljene v nekdanji kraljevi palači v gradu. Krona je bila narejena za kronanje Karla IV. leta 1347, zato je četrta najstarejša v Evropi.[1][2]

Kopija čeških kronskih draguljev

Opis uredi

 
Matija, sveti rimski cesar, s pravimi dragulji

Krona ima nenavadno obliko z navpičnimi stiliziranimi lilijami, ki stojijo spredaj, zadaj in na obeh straneh. Narejena je iz 22-karatnega zlata in niza draguljev – 19 safirjev, 30 smaragdov, 44 spinelov, 20 biserov, 1 rubina, 1 rubelita in 1 akvamarina, tehta pa 2475 gramov. Na vrhu krone je križ, ki domnevno hrani trn iz Kristusove trnove krone.

Kraljevo žezlo je izdelano iz 18-karatnega zlata, okrašeno s 4 safirji, 5 spineli in 62 biseri z zelo velikimi spineli na vrhu žezla; tehta 1013 gramov. Vladarsko jabolko je prav tako narejeno iz 18-karatnega zlata z 8 safirji, 6 spineli in 31 biseri. Tehta 780 g in je okrašeno s kovanimi reliefnimi prizori iz Stare zaveze in Geneze. Oblačilo za kronanje je bilo uporabljeno od 1653 do 1836 in je bilo narejeno iz plemenitega svilnato rdečega materiala, ki se imenuje zlatohlavek in je obloženo s krznom hermelina. Plašč je shranjen ločeno od nakita v posebnem klimatiziranem prostoru.

Za obred kronanja so uporabljali meč svetega Venčeslava, tipično gotsko orožje. Prva omemba meča je v zgodovinskih zapisih iz leta 1333, vendar rezilo sega v 10. stoletje, medtem ko ročaj izhaja iz 13. stoletja in tekstil verjetno iz časa Karla IV. Dolžina železnega rezila je 76 cm, na najširšem mestu široko 45 mm in ima razparano luknjo v obliki križa (45 x 20 mm). Lesen ročaj je prekrit z rumeno-rjavo tkanino in žametno vezenino z okrasom lovorjevih vejic z debelo srebrno nitjo. Po slovesnosti kronanja se je meč uporabljal za dodeljevanje statusa viteza.

Najstarejša usnjena torbica za krono je bil narejena za Karla IV. leta 1347. Na vrhu so vpisani štirje simboli: cesarski orel, češki lev, grb Arnošta Pardubiškega in grb praške nadškofije.

Vrata v zakladnico so železna, težko dostopna in imajo sedem ključavnic. Je sedem imetnikov ključev: predsednik republike, predsednik vlade, praški nadškof, predsednik spodnjega doma poslancev, predsednik senata, dekan metropolitanskega kapitlja stolnice svetega Vida in župan Prage, ki morajo biti vsi prisotni, da lahko odprejo neprehodna vrata in zaboj.

Zgodovina uredi

Krona je imenovana in posvečena po vojvodi svetem Venčeslavu iz Češke rodbine Přemyslidov. Dragulji so trajno shranjeni v kapeli svetega Venčeslava v stolnici sv. Vida. Posojeni so bili le kraljem šele na dan kronanja, vrniti pa so jih morali v večernih urah istega dne. Po letu 1918 in ustanovitvi Češkoslovaške republike se je kronanje prenehalo, vendar so bili še vedno pomembni kot simbol nacionalne neodvisnosti in državnosti.

 
Originalno žezlo in vladarsko jabolko iz 14. st. z Dunaja

V preteklosti so bili dragulji shranjeni na različnih mestih, vendar so jih vedno prinesli na kronanje v Prago. Venčeslav IV. (1378–1419) jih je verjetno preselil v grad Karlštejn. Nato so se večkrat preselili iz varnostnih razlogov: v 17. stoletju so se vrnili v Praški grad, v času tridesetletne vojne (1631) so bili poslani v župnijsko cerkev v Česke Budějovice, nato pa so jih skrivaj odpeljali v cesarsko zakladnico na Dunaj (1637). Medtem ko so bili dragulji shranjeni na Dunaju, so originalno zlato jabolko in žezlo iz 14. stoletja zamenjali s sedanjimi. Novo jabolko in žezlo verjetno izvirata iz časa Ferdinanda I. iz leta 1533. Možni razlogi za to zamenjavo bi lahko bili, da so bili originali preprosto preveč strogi in niso imeli nobenih dragih kamnov. Šlo je za ugled češkega kraljestva, zato je bilo smiselno, da se zamenjajo z bogato okrašenim, draguljarskim slogom, ki je spominjal na krono. [3]

Dragulje so pripeljali nazaj v Prago ob kronanju Leopolda II. leta 1791. Takrat je bila ustanovljena sedanja tradicija sedmih ključev, čeprav so se imetniki ključev sčasoma spreminjali glede na politično in upravno strukturo. Dragulji so bili shranjeni na Dunaju zaradi groženj pruske vojske,[4] vendar so jih 28. avgusta 1867 vrnili v Prago.[5]

Glede na stare tradicije in predpise, ki jih je določil Karel IV. v 14. stoletju, so dragulji razstavljeni za javnost le ob posebnih priložnostih. Razstava je lahko le na Praškem gradu. V 20. stoletju je bilo devet takih dogodkov v zgodovini. Predsednik češke republike ima izključno pravico odločanja o prikazu kronskih draguljev javnosti.

Starodavna češka legenda pravi, da je vsak uzurpator, ki si dá krono na glavo, obsojen na smrt v enem letu. Ta legenda je podprta z govoricami, da jo je Reinhard Heydrich, nacistični guverner, lutka državnega protektorata Češke in Moravske, nosil na skrivaj in so ga v manj kot enem letu umorili člani češkega odpora.

Galerija uredi

Razstava uredi

 
Kronski dragulji so razstavljeni le ob posebnih priložnostih; čakalne vrste za ogled draguljev na gradu v letu 2013
Datum prostor priložnost
22. september–6. oktober 1929 stolnica sv. Vida 1000-letnica smrti sv. Venčeslava
25.–30. oktober 1945 stolnica sv. Vida Osvoboditev Češkoslovaške
1.–6. julij 1955 stolnica sv. Vida 1. Špartakiada
23. maj–30. avgust 1958 Stara kraljeva palača (Vladislavova dvorana) 1. državna razstava arhivskih dokumentov
26. oktober–3. november 1968 Plečnikova dvorana 50. obletnica Češkoslovaške
2.–25. maj 1975 Bazilika sv. Jurija 30. obletnica osvoboditve
26. junij–4. december 1978 Stara kraljeva palača (Karlova dvorana) 600 letnica smrti Karla IV.
razstava Obdobje Karla IV. v zgodovini češkega naroda
29. januar–7. februar 1993 Stara kraljeva palača (Karlova dvorana) Ustanovitev Češke republike
24. oktober–1. november 1998 Stara kraljeva palača (Karlova dvorana) 80. obletnica Češkoslovaške
in izvolitev predsednika T. G. Masaryka
3.–13. avgust 2003 Stara kraljeva palača (Karlova dvorana) 85. obletnica Češkoslovaške,
10. obletnica Češke,
izvolitev predsednika Václava Klausa
19.–29. april 2008 Stara kraljeva palača (Vladislavova dvorana) 90. obletnica Češkoslovaške,
izvolitev predsednika Václava Klausa
10.–19. maj 2013 Stara kraljeva palača (Vladislavova dvorana) Izvolitev predsednika Miloša Zemana

Seznam kronanih čeških kraljev in kraljic uredi

Če ni posebej omenjeno, je bilo kronanje v Pragi.

Kralj Datum kronanja
Vratislav II. Češki (1061–1092, kralj od 1085)
  • Svetoslava Poljska
20. april 1085, Mainz; 15. junij 1086

15. junij 1086

Vladislav II., češki vojvoda (1140–1172, kralj od 1158)
  • Judita Turingijska (?)
11. januar 1158, Regensburg; 8. september 1158, Milano

1158 (?)

Otokar I. Přemysl (1192–1193, 1197–1230, kralj od 1198) 8. september 1198, Boppard; 24. avgust 1203, Merseburg
Venčeslav I. Češki (1230–1253)
  • Kunigunda Hohenstaufen
6. februar 1228

6. februar 1228

Otokar II. Přemysl (1253–1278)
  • Kunigunda Slavonska
25. december 1261

25. december 1261

Venčeslav II. Češki (1283–1305)
  • Judita Habsburška
  • Elizabeta Rejčka Poljska
2. junij 1297

2. junij 1297
26. maj 1303

Janez Slepi (1310–1346)
  • Elizabeta Češka (1292–1330)
  • Beatrice Burbonska
7. februar 1311

7. februar 1311
18. maj 1337

Kralji in kraljice, okronani s krono sv. Venčeslava (in drugimi kronskimi dragulji):

Kralj datum kronanja
Karel IV. Luksemburški (1346–1378)
  • Blanche Valois
  • Anne Palatinatska
  • Anna Schweidnitz
  • Elizabeta Pomeranska
2. september 1347

2. september 1347
1. september 1349
28. julij 1353
18. junij 1363

Venčeslav IV. (1378–1419)
  • Joanna Bavarska
  • Sofija Bavarska
15. junij 1363

17. november 1370
13. marec 1400

Sigismund Luksemburški (1419–1421, 1436–1437)
  • Barbara Cilli
28. julij 1420

11. februar 1437

Albreht II. Nemški (1438–1439) 29. junij 1438
Ladislav Posmrtni (1453–1457) 28. oktober 1453
Jurij Podebradi (1458–1471) 2. april 1458
Vladislav II. češki in madžarski (1471–1516) 22. avgust 1471
Ludvik II. Jagelo (1516–1526)
  • Marija Madžarska (guverner Nizozemske)
11. marec 1509

1. junij 1522

Ferdinand I. Habsburški (1526–1564)
  • Ana Češka in Madžarska
24. februar 1526

24. februar 1526

Maksimilijan II. Habsburški (1564–1576)
  • Marija Avstrijska
20. november 1562

20. november 1562

Rudolf II. Habsburški (1576–1611) 25. september 1575
Matija II., sveti rimski cesar (1576–1619)
  • Ana Tirolska
11. maj 1611

10. januar 1616

Friderik V. Palatinatski (1619–1620)
  • Elizabeta Češka
4. november 1619

4. november 1619

Ferdinand II. Habsburški (1619–1637)
  • Eleonora Gonzaga (1630–1686)
29. junij 1617

21. november 1627

Ferdinand III. Habsburški (1637–1657)
  • Eleonora Gonzaga (1598–1655)
24. november 1627

11. november 1656

Ferdinand IV. Habsburški 5. avgust 1646
Leopold I. Habsburški (1657–1705) 14. november 1656
Karel VI. Habsburški (1711–1740)
  • Elizabeta Kristina Brunswick-Wolfenbüttelska
5. september 1723

8. september 1723

Marija Terezija (1740–1780) 12. maj 1743
Leopold II. Habsburško-Lotarinški (1790–1792)
  • Marija Luiza Španska
6. september 1791

12. september 1791

Franc I. Habsburško-Lotarinški (1792–1835)
  • Marija Terezija Neapeljska in Sicilska
9. avgust 1792

11. avgust 1792

Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški (1835–1848)
  • Marija Ana Savojska
12. september 1836

12. september 1836

Sklici uredi

  1. Roberts, Andrew Lawrence. (2005). From Good King Wenceslas to the Good Soldier Švejk: a dictionary of Czech Popular Culture. Central European University Press, str. 83. ISBN 963-7326-26-X
  2. Atkinson, Brett. (2010). Prague (Lonely Planet Encounter Guides), 2. izdaja. Lonely Planet Publications, str. 50. ISBN 978-1741792911
  3. »The royal orb and sceptre«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. marca 2016. Pridobljeno 28. januarja 2016.
  4. Sayer, Derek. (1998). The Coasts of Bohemia: A Czech History. str. 179. ISBN 0-691-05052-X.
  5. Buriánková, Lenka. (28. avgust 2007). »28. 8. 1867: Převoz českých korunovačních klenotů«. Czech Radio. Pridobljeno 5. februarja 2014. (češko)

Zunanje povezave uredi