Zoran Božič

slovenski šolnik, literarni zgodovinar, prešernoslovec in državni svetnik

Zoran Božič, slovenski šolnik, literarni zgodovinar, prešernoslovec in državni svetnik, * 13. oktober 1951, Ljubljana, † 2. junij 2021, Šempeter pri Gorici.

Zoran Božič
Portret
Rojstvo13. oktober 1951({{padleft:1951|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:13|2|0}})[1]
Ljubljana
Smrt2. junij 2021({{padleft:2021|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:2|2|0}}) (69 let)
Šempeter pri Gorici
Državljanstvo Slovenija
 SFRJ
Poklicliterarni zgodovinar

Življenje uredi

Starša sta bila Primorca in borca Gradnikove brigade. Rodil se je v Ljubljani kot drugi od trojčkov in otroštvo preživel v Kranju, kjer je obiskoval Osnovno šolo Franceta Prešerna in gimnazijo. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je 1978 diplomiral kot profesor slovenščine in primerjalne književnosti. Bil je študent Jožeta Toporišiča, Brede Pogorelec, Borisa Paternuja, Matjaža Kmecla, Antona Ocvirka, Dušana Pirjevca in Janka Kosa. Leta 2010 je na isti ustanovi doktoriral iz literarne znanosti z disertacijo Poezija Franceta Prešerna v srednješolskih učbenikih in njena recepcija.

Od leta 1979 je poučeval slovenščino na Šolskem centru za blagovni promet (kasneje Srednja družboslovna in ekonomska šola in Srednja ekonomska in trgovska šola) v Novi Gorici. Od leta 2004 je bil asistent za književnost in od leta 2014 docent na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici.

V letih 2012-17 je bil kot predstavnik vzgoje in izobraževanja izvoljen v Državni svet, kjer je bil predsednik Komisije za kulturo, šolstvo, znanost in šport.[2] V funkciji državnega svetnika se je mdr. javno zavzemal za reformo volilnega sistema.

Zasebno uredi

Družino si je z ženo Karlo, profesorico italijanščine in francoščine, ustvaril v Novi Gorici. Sin Gorazd je gradbeni inženir in glasbeni menedžer, sin Gregor pa filmski režiser. V Kojskem v Brdih je skupaj z ženo skrbel za vzorčni sadovnjak starih sadnih sort.[3]

Delo uredi

Med študijem se je ukvarjal z raziskovanjem jezika (seminarska in diplomska naloga pri profesorju Toporišiču) in razumevanja književnosti (diplomska naloga pri profesorju Kosu). V osemdesetih letih 20. stoletja je kritično analiziral tedanji šolski sistem (leta 1985 intervju v Naših razgledih o stranpoteh usmerjenega izobraževanja), v devetdesetih pa se je posvečal predvsem didaktiki književnosti s pisanjem člankov, sodelovanjem v strokovnih priročnikih in izdajo delovnih zvezkov za domače branje.

Ob nastajanju doktorske disertacije z naslovom Poezija Franceta Prešerna v srednješolskih učbenikih in njena recepcija je raziskovalno zanimanje razširil še na teorija literarnega kanona in na teorijo bralčevega odziva. Posvečal se je interpretaciji nekaterih ključnih pesmi Franceta Prešerna.

V okviru domoznanskega raziskovanja Univerze v Novi Gorici je sodeloval na simpozijih o Simonu Gregorčiču, Ljubki Šorli, Francetu Bevku, Cirilu Kosmaču, Pavlini Pajk, Damirju Feiglu, literaturi o soški fronti in literaturi o mestu Idrija. Skupaj s sodelavkami na univerzi je pripravil predavanja o literarnih besedilih za pisanje eseja na maturi.

Objavljal je znanstvene članke v slovenskih revijah Jezik in slovstvo in Slavistična revija in časopisih v ZDA, Kanadi, Nemčiji, Estoniji, na Poljskem, na Slovaškem, v Srbiji in v Makedoniji.

Leta 1975 je prejel študentsko Prešernovo priznanje za diplomsko nalogo Motnje pri razumevanju literarnih del, leta 2010 pa priznanje Slavističnega društva Slovenije za najboljšega doktorskega študenta.

Izbrana bibliografija uredi

Za več glej Academia.edu in ResearchGate.[4]

Monografije uredi

Članki uredi

Učbeniki uredi

  • Zlati poljub: Domače branje v srednji šoli: Delovni zvezek 1. Ljubljana: DZS, 1998. 255 str. ISBN 86-341-1905-X.(COBISS)
  • Poljub zlata: Domače branje v srednji šoli: delovni zvezek 2. Ljubljana: DZS, 1998. 243 str. ISBN 86-341-1976-9.(COBISS)

Uredniško delo uredi

Ocene, intervjuji in drugi članki uredi

Sklici uredi

  1. https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/bozic-zoran/
  2. Dr. Zoran Božič. Republika Slovenija: Državni svet.
  3. Vzorčni sadovnjak starih sadnih sort v Kojskem. Dovolj za vse.
  4. Zoran Božič. Academia.edu, Zoran Božič. ResearchGate.
  5. »Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si«. www.dlib.si. Pridobljeno 18. aprila 2016.
  6. »Prešerna občudujemo, čeprav njegovih pesmi ne razumemo povsem«. Primorske Novice. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. aprila 2016. Pridobljeno 18. aprila 2016.

Glej tudi uredi