Zois

Zois (cójs), tudi Zois pl. Edelstein so kranjska plemiška in podjetniška družina italijanskega porekla, ki se je iz severne Italije v začetku 18. stoletja naselila v Ljubljani.

Grb družine Zois pl. Edelstein

Zgodovina

Izvor družine ni povsem razjasnjen a predniki družine izhajajo iz kraja Cacodelli, Berbenno di Valtellina v pokrajini Bergamo. Začetnik rodbine na Kranjskem je Michelangelo Zois. V Ljubljani je sodeloval z Petrom Antonom Codellijem. Trgovina, skorajda monopol nad trgovino z železom med italijanskimi in notranjeavstrijskimi deželami je družini omogočila bogatenje. Kapital so vlagali v širitev trgovine, ki je bila njihova glavna gospodarska dejavnost in fužinarstvo.

Začeli so, med drugim tudi zaradi želje po družbenem ugledu, nakupovati nepremičnine, poleg hiš v Ljubljani tudi gospostva: več manjših v okolici Novega mesta (Grm, Zaboršt, Graben, Volavče) in več drugih ob Savi jugovzhodno od Ljubljane ter Grad Strmol. Bogastvo jim je pripomoglo k pridobitvi plemstva (1739 dedno plemstvo, 1760 baronat) in sprejetju med kranjske deželane (1752).

Kot zemljiški gospodje so bili naklonjeni gospodarskemu in socialnemu napredku, vendar ne na račun donosnosti gospostev. S fužinarstvom so posegli tudi na Štajersko in Koroško, kjer so se povezali z gospodarsko uspešno rodbino Moro. Gospodarske krize, ki so jih povzročile vojne s Francozi, zaton fužinarstva in odprava fevdalizma so jih silile k zadolževanju; 1870 so njihovi obrati prišli v last Kranjske industrijske družbe.

Podporniki znanosti in napredka

Za Micheangelom je vodstvo družine prevzel njegov sin Žiga Zois, ki se je proslavil kot razsvetljenec, vsestranski znanstvenik in mecen. V njegovem krogu (Zoisov krožek) se je srečeval vrh ljubljanskega in kranjskega izobraženstva. Ukvarjal se je s široko paleto humanističnih in naravoslovnih dejavnosti. Razsvetljenski ideali so se manifestirali predvsem v tvorbi Zoisovega kroga, ki je bil nosilec takratnih teženj po prenovi slovenskega jezika kot duše narodne identitete. Delovanje kroga je bilo usmerjeno v izobraževanje neukega ljudstva ter v splošni in gospodarski napredek slovenskih dežel. Zois se je navduševal tudi nad zoologijo, botaniko ter predvsem nad mineralogijo. Kot znanstvenik, botanik, se je proslavil tudi Žigov brat Karel Zois.

Poleg Žige Zoisa se je s kranjskim okoljem najbolj povezal njegov pranečak Anton Zois (1808-1873).

Odkar so bile 1851 ustanovljene občine pa do 1862 je bil Anton Zois župan v Predosljah. Podpiral je šolstvo, tudi šolarje, širil knjige Mohorjeve družbe (revnim jih sam plačeval), bil sploh velik podpornik revežev in domače cerkve. Od 1837 je bil član Kmetijske družbe, kmete učil umnega kmetovanja (npr. pridelovanja koruze). V Ljubljani je podpiral Narodno čitalnico (ob ustanovitvi podaril 5.000 goldinarjev) in Slovensko matico in na ustanovni seji slednje je bil 1864 soglasno izvoljen za prvega predsednika. Leta 1861 je bil izvoljen v prvi kranjski deželni zbor za poslanca v »skupini veleposestvo«, pri naslednjih volitvah 1867 pa za poslanca kmečkih občin (sodni okraji Kranj, Tržič, Škofja Loka) in 1869 mandat zaradi bolezni odložil.

Večina članov rodbine te tradicije ni nadaljevala. Agrarna reforma po 1. svetovni vojni in odnosi do dela plemstva, ki ni sprejel Jugoslavije, sta Zoise skoraj popolnoma odtujila slovenskemu okolju. Preselili so se v Avstrijo, največ na Koroško, kjer živijo še sedaj. Po prvi svetovni vojni so prodali Grad Brdo, svoje zadnje posestvo na ozemlju Slovenije.

Zemljiška gospostva in posesti

Skozi zgodovino je bila večina družinske posesti organizirane v fidekomis Brdo pri Kranju, skupaj s tem pa je imela družina v posesti naslednje graščine in gospostva:

Posestva osrednje, kranjske veje

• Brdo pri Kranju
  • Jezero, Kokra
• Kompolje pri Muljavi
• Javornik
• Gabrje, Litija
• Podpeč, Litija
• Selo pri Št. Pavlu (Vintarjevec, Šmartno pri Litiji)
• Svibno
• Strmol
• Svibno
• Zavrh v Dolah pri Litiji

Posestva štajerske veje

• Graben
• Grm, Kandija, Novo mesto
• Viderčanov grad, Glince (Ljubljana)
• Volavče
• Zaboršt
• Svibno

Rodovnik

Osnovni prikaz rodovnika osrednje veje rodbine Zois na Kranjskem. Družina Zois je bila sicer izredno številčna in prikaz zajema osebe, ki so dočakale odraslost in nekatere nosilce zemljiških gospostev. Posestniki gospostva in družinskega fidekomisa Brdo so zapisani krepko. Numerizacija sledi omembam v literaturi. Ležeče zapisana imena pri večdelnih imenih so v literaturi pogosto uporabljana kot osebna imena.

Filip

Anton

Janez-Krstnik

Filip, prošt v Berbenu

Frančišek, trgovec v Benetkah

Anton

Katarina, por. Reba

Bernardin, trgovec

Marija-Ana Pernecker

Michelangelo Zois, 1694-1777

Ivana Kappus pl. Pichlstein

Marija Frančiška Angelika, por. Pollini

Michelangelo Matija, duhovnik na Svibnem

Franc Ksaver Avguštin, 1731-1808, zač. štajerske veje

Žiga Zois, 1747-1819

Filip-Anton-Ksaver, *1752, oficir

Karel Filip Evgen, 1756-1799, botanik

Marija Felicita Johana Nep. por. Bonazza

Peter Pavel Ignacij, jurist

Franc-Mihael-Avguštin, *1760

Katarina Auenburg

Jožef Leopold, 1748-1817, zač. kranjske veje

Katarina Bonazza vd. Werneck

Alojzija, por. Lehmann

Jožefa

Cecilija

Karel-Carletto, 1775-1836, posestnik Brda

Serafina Aichelburg

Ana, por. Gold

Anton Zois, župan, 1808-1873

Mihael (Michelangelo II), 1812-1882

Beatrika

Serafina

Alfonz, 1820-1889

Berta Moro

Gabrijela

Matilda

Karel

Žiga

Celestina

Egon, 1847-1919

Evgenija Simbschen

Berta por. Armstrong-Heaton

Michelangelo III, *1874, zadnji posestnik Brda

Milena Treo

Gabrijela

Egon

Michelangelo, *1903

Vidni člani družine Zois

• Michelangelo Zois,1694-1777
• Žiga Zois, 1747-1819
• Karel Zois, botanik, 1756-1799
• Anton Zois, politik, 1808-1873

Glej tudi

• seznam plemiških rodbin na Slovenskem