Pogovor o Wikipediji:Pravopisne napake

(Preusmerjeno s strani Wikipedija:Pravopisne napake)
Prestavljeno iz strani Wikipedija:Pod lipo.

Beseda ali dve o pravopisu uredi

Veliko vas je, ki se v svojih pravopisnih ugovorih zagovarjate še na Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ). Z izidom Slovenskega pravopisa 2001 (SP 2001), ki je izšel pod vodstvom slovenskega jezikoslovca in slovničarja dr. Jožeta Toporišiča, so se tako uveljavila nekatera nova pravopisna pravila. Ta nova pravila moramo spoštovati in sprejeti, saj predstavljajo novo stopnjo v slovenskem jeziku. Knjige SP 2001 niso napisali neki začetniki, ampak so jo napisali najboljši strokovnjaki na področju pravopisa, ki delujejo v okviru SAZU (Slovenske akademije znanosti in umetnosti). Pravila, ki jih določa SAZU, so dobro pretehtana; SAZU predstavlja avtoriteto, ki postavlja pravila, katera se v slovenskem pisno-izraznem področju pač brez ugovorov uveljavijo in sprejmejo. Ker živimo v času pod okriljem pravopisnih pravil SP 2001, smo pač dolžni slediti pravilom te knjige. Sem ponosen lastnik knjige SP 2001, zato bom po svojih najboljših močeh poizkušal izboljševati pravopisne pomanjkljivosti z ozirom na pravopisna pravila v tej knjigi. Pravopisec 21:43, 19 september 2006 (CEST)

Ja, veliko nas je, ker beseda, kot je drobnogled ne spada (PMSM) med pravopisna (prav napisano) pravila, ampak v knjižni jezik. --Domen 21:48, 19 september 2006 (CEST)
Glede "novih" pravil: sprejeta so bila l. 1989, kar pa ne velja za slovarski del. --matijap (p) 22:08, 19 september 2006 (CEST)

Pravopis ne sodi, katera beseda spada med dobre besede in katera spada med slabe. Pravopis pač postavlja pravila o pisavi, rabi črk in ločil, pisanju skupaj/narazen ter o deljenju besed. To sojenje o dobrem in slabem izvaja človek sam. Purizem je ono, kar sodi in izobča določene besede, ki se zdijo človeškemu ušesu tuje. Purizem je sicer skrajnost, ampak včasih pa je tudi dobro biti malo puristično usmerjen, sploh če imamo na izbiro lepo slovensko besedo (kot je recimo drobnogled) in manj lepo (kot je recimo mikroskop). Beseda drobnogled je navedena kot iztočnica v slovarskem delu SP 2001 in je s tem uveljavljena kot splošna izrazna beseda – ne vidim razloga za njeno neuporabo. Pravopisec 22:11, 19 september 2006 (CEST)

Lepo da je med nami jezikoslovec (ali vsaj jezikoljubec), nemalokrat se lovimo ob jezikovnih zankah. Tudi Wikipedija, kot jezik na splošno, ni dokonč(a)na zadeva, zato se uči(mo) in prilagaja(mo). O drobni ali mikro lepoti se pa da razpravljati, mar ne? --Andrejj 22:32, 19 september 2006 (CEST)

Je med leti 2001 in 2006 nastala še kakšna sprememba, ki je SP 2001 ne vsebuje? Odnosno, ali je mogoče posodobitve spremljati na kakšnem znanem internetnem viru? (Tako kot npr. Windows/automatic updates (SP 2)). Zaenkrat uporabljamo le navodila komisije za standarizacijo zemljepisnih imen in spremljamo sprotno spreminjanje gesel. --Ziga 23:07, 19 september 2006 (CEST)

Andrejj, jaz bi rekel, da se da razpravljati o drobni lepoti. --Pravopisec 23:09, 19 september 2006 (CEST)

Ziga, SAZU ne objavlja sprememb sproti, kar je sicer škoda; toda ko bo izšel novi SP, bodo od takrat naprej pač v veljavi nova pravila (če sploh), prej pa pač to ni mogoče. Razumljivo je, da oni ne morejo postavljati pravil neki dan enega, potem nekaj mesecev nobenega, potem spet nekega. Tako pač ne gre. V knjigi bo vse na enem mestu. --Pravopisec 23:20, 19 september 2006 (CEST)

Prosim še kako besedo jezikoljubov o novoreku: "okolijski ... (aktivisti)" namesto "okoljski". Prvo vsiljuje SP2001, a ne vem čemu? Ali je kje kaka "okolija" ali kaj? Ali se s tem ne dela sila živi besedi? MGTom 23:25, 20 september 2006 (CEST)

Dejstvo je, da SP 2001 ne prepoveduje rabe besede okoljski, edino usmerja nas k besedi okolijski; pač ne razumem te usmeritve in nimam odgovora, zakaj je tako – vsekakor pa smeš uporabljati besedo okoljski. – Ker ste prevedli besedo neologizem v besedo novorek, vas moram usmeriti in vas vabim, da uporabljate rajši besedo novobeseda, saj pri neologizmu ne gre za nov rek, ampak za novo besedo, torej neologizem = novobeseda. Hvala. --Pravopisec 00:24, 21 september 2006 (CEST)

Hvala. Bom še kdaj prosil, ker se še nisem odločil za investicijo v SP 2001. (Zakaj ni tudi "proste izdaje", saj je večino stroškov verjetno kril proračun Slovenije?) V sveti jezi sem seveda mislil na novorek - avtoritarno vsiljen nov jezik. MGTom 08:33, 21 september 2006 (CEST)

Odlično povedano. Res je vse prevečkrat "avtoritatno vsiljen nov jezik". Iz izkušenj povem, da ga pri SAZU preveč "biksajo" in pogosto ne upoštevajo dinamičnosti jezika, tako da se s pravopisom ne gre preveč obremenjevati. SP2001 ali SSKJ ali SSKJ 1991 ... Toporišič je za slovenski jezik naredil veliko dobrega, vendar je vsilil ogromno slabega. Morda mu bo na stara leta vendarle kapnilo, da formula "jezik = matematika" ne vzdrži. :) Skratka, Wikipedija naj živi svoje življenje, Toporišič and co. pa svojega ... --Odisej 09:25, 21 september 2006 (CEST)

Če je za geslom okoljski zapisano ležeče okolijski, to pomeni, da je okolijski nadrejena sopomenka. Torej lahko uporabljamo besedo okoljski, vendar pa je za knjižni jezik priporočljivejša beseda okolijski. Vsaj sam tako razumem razlago Pravopisa (str. 303) in verjetno bi si morali prizadevati za čim višjo raven jezika. Le kdo drug bi bolje vedel, kaj naj bi to bilo, kot strokovnjaki, avtorji SP? Pisci Wikipedije?! Zgled sta tudi čitalnik, kjer je kot nadrejena oblika naveden bralnik (slišal sem, da naj bi bila beseda čitati hrvatizem), in detajl, kjer ima po SP prednost podrobnost ali nadrobnost. Wikipedija v nasprotju s SP ni in ne more biti avtoriteta na področju slovenskega jezika, kot tudi ne na katerem drugem področju, zato se ne bi mogel strinjati, naj gre jezik v njej svojo pot.

Ne rečem, da ni v SP tudi katera napaka, vendar marsikdo tako ali tako ne zna niti pravilno uporabljati predlogov h in k ter s in z, pa tudi srednji spol v živem jeziku čedalje bolj izginja (zgled: »3 je naravno število, za katerega«; pravilno je »... za katero«). Ali pa recimo razvejen, ki se pogosto zamenjuje z razvejan, ne da bi se ljudje zavedali, da imata besedi različen pomen. Pa pisanje treh pik stično ipd. Naj torej prepustimo jezik v Wikipediji samemu sebi ali na koga naj se sklicujemo, če ne na delo strokovnjakov, kadar bo nekdo trdil, da je edina naravna in živa oblika s limono? Naj glasujemo? Jezikoslovje, slovnica in pravopis naj ne bi delovali na ta način. --Eleassar pogovor 11:43, 21 september 2006 (CEST)

Eleassar, zelo dobro si to povedal. Hvala za tvoje besede. Wikipedija res ne more biti avtoriteta, toda lahko pa je zgled, če bomo tu uporabljali besede kot so zvezdoslovec namesto astronom ipd. – Slabo dejstvo je, da so Toporišič et al. pač glasovali za nekatere stvari, ki so uveljavljene v SP 2001. Glasovanje pa ni rešitev, ampak le izogib, da bi našli trden razlog za uveljavitev nečesa. To je tako, kot bi glasovali za obglavitev nekoga, ki bo prepuščen na milost ali nemilost glede na število glasov za in proti njegovi odsekani glavi. Treba se je vprašati, zakaj bi temu človeku odsekali glavo, in tudi, ali ne bi on rajši prestal določen čas nekje, dokler ne spozna, da je storil napako in s tem dobil življenjski nauk ter razsvetljenje. Glasovanje je krivica. To, kar je v SP 2001, je več ali manj le izglasovano, torej moramo mi kot skupnost spoznati in dobiti razsvetljenje ob skupnem dokazovanju, ali je neka stvar dobra za uveljavitev ali ne. Sicer je SAZU avtoriteta, ki jo moramo upoštevati, toda glede na njihov način pridobitve določenih uveljavitev smo dolžni tudi mi sodelovati pri iskanju absoluta pri nekaterih zadevah. – Glede okolijski in okoljski res mislim, da je okoljski boljše, saj neko glasovanje na SAZU ne more postaviti absoluta, če pa vsi čutimo, kaj je prav. --Pravopisec 12:15, 21 september 2006 (CEST)

Prav, ampak ali smo res zadosti usposobljeni za taka razmišljanja? Glede na to, da tu urejamo anonimno, bi se morali sklicevati na vire, ne pa na svoje mnenje oziroma občutke, če hočemo, da naša beseda kaj šteje. Izvirno raziskovanje ne spada v Wikipedijo. V razdelku WP:BIR#Primarni in sekundarni viri jasno piše:
»Članke v Wikipediji gradimo s snovjo na temelju preverljivosti in ne resnice. To pomeni, da poročamo o tem, kar so objavili ugledni viri, in nas ne zanima, ali je gradivo točno. Da bi se izognili izvirnemu raziskovanju in bi pripomogli k izboljšanju kakovosti Wikipedije, je nujno, da je vse gradivo iz primarnih virov kot tudi vsakršno posplošitev, analizo, sintezo, razlago ali oceno informacij ali podatkov objavila neka ugledna publikacija (torej ne Wikipedija), ki je bralcem na razpolago bodisi prek spletne strani (ki ni Wikipedija) ali v javni knjižnici.« --Eleassar pogovor 12:55, 21 september 2006 (CEST)
Popolnoma se mi žvižgajo veliki Slovenec Toporišić in njegovi sledniki. Zame je normalno okoljski in asrtonomn (kot ogromana večina govori). --Janez Novak 13:04, 21 september 2006 (CEST)
Meni pa se popolnoma žvižga mnenje o jeziku nekega strojnika Janeza Novaka. Se opravičujem - upam, da razumeš, kaj hočem povedati. Le čevlje sodi naj kopitar. --Eleassar pogovor 13:16, 21 september 2006 (CEST)

Jaz postanem popolnoma navdušen, ko slišim ali preberem neko bolj slovensko zvenečo besedo. Ko sem v SP 2001 prebral sopomenko zvezdoslovec za besedo astronom, sem bil prijetno presenečen, da se nekaj dela na področju slovenskega jezika. Očitno Janez Novak ni zrel za spremembe, ampak je eden onih, ki zaprisegajo na konstante in ne odobravajo rasti. Kaj bi bilo, če bi neki otrok ostal konstanta in se duševno ne bi razvil? Tudi slovenski jezik je bil otrok, zdaj pa raste in se razvija – in ne zavirajmo njegove rasti! Človek raste in se razvija. Slovenski jezik, kakor tudi vsak drug jezik, je kot človek. --Pravopisec 13:38, 21 september 2006 (CEST)

Beseda da besedo in namesto besede ali dveh se je nabralo kar besedišče. O Wiki-praksah pa takole (prosto po "zbranih delih" Jimba Walesa: pogumno a nežaljivo izražanje (različnih) mnenj in nepristransko gledišču, poleg seveda priporočljive preverljivosti, pa vendar za 2+2=4 ni potrebno posebej citirati najnovejše izdaje Aritmetike. Tudi v jeziku izrazimo svoje mnenje (preference, morda predizbiro?); ali pa navedimo več možnih variant. Angleško pišoči imajo štalo: vsak sme pisati v britanski ali ameriški različici, verjetno pa tudi v kateri koli od ostalih pol ducata (glej svoj črkovalnik). Temu bi pri nas ustrezalo to, da ne preganjamo vsake "stare" besede (iz prejšnjega pravopisja). Kjer je pa to koristno pa navedemo še novorek, na primer okoljski (ali okolijski, SP2001) aktivnisti. Sicer pa slovenščine ne bi rad uvrstil med čistunske jezike tipa "zrakomlat", seveda tudi ne v drugo skrajnost. V ruščini si dovoljio, da računovodji rečejo kar "buhalter", mojstrovina je pa "šedevra" (chêf-d'oeuvre)! MGTom 14:14, 21 september 2006 (CEST)

Zanimiva razprava. Morda vsi nekako govorimo o podobnih zaključkih le z različnimi besedami. Slovenski jezik je v resnici čudovit jezik. Prevajalci (nekaj jih poznam) pravijo, da je v primerjavi z angleščino bolj bogat, poln, ima več duše in tako naprej. Pod to se podpišem. Moja kritika "stroke" se v prvi vrsti nanaša na netoleranco, bi rekel celo ksenofobični odnos do besed, ki imajo malo tujega pridiha. Zame sta zvezdoslovec in astronom lepi besedi, vsaka po svoje. Sta enakovredni. Prav tako obožujem knjige, ki so bile napisane ali prevedene pred 30, 40 leti. V njih je izreden jezik. Tako mamljiv, kot ga danes, prav zaradi SSKJ, SP in podobnih čistunskih zidov, nikjer ni mogoče prebrati. O, kako lepa je bila slovenščina nekoč, ko ni bilo pomembno, ali je beseda "srbizem", "hrvatizem", "zuluizem". Zato bi tvegal provokacijo, da je bil slovenski jezik odrasel, so ga naredili otroka, zdaj pa je ponovno v najstniških letih. No, skratka, strinjam se s stališčem, da moramo nedvomno upoštevati slovnična pravila, toda naj wikipedija nikar ne postane "pralni prašek" slovenščine. Ko je govora o zvezdoslovcu, naj bo pač omogočeno, da besedilo dodaja ali ga bere tako tisti, ki mu je všeč 'astronom', kot tisti, ki bi bil rad zvezdoslovec. Bodimo življenjski. --Odisej 14:22, 21 september 2006 (CEST)

Heh, in ravno ste se zapičili v astronome - tako ali drugače. Glede na slovenščino je seveda zvezdoslovec (ali pač kakorkoli glede na predpono zvezdo-) 'lepša' beseda od astronoma. Kolikor vem, se za zvezdoslovca 'deklarira' le Marijan Prosen. To, glede rabe daljnogleda/teleskopa in drobnogleda/mikroskopa smo že nekajkrat premlevali. Če se pravilno spomnim, je nekako drobnogled odpadel iz 'razprave', teleskop pa je nekako 'povozil' daljnogled. Večkrat sem že poskušal pojasniti kako je z daljnogledi - zgleda tudi neuspešno (primer HST, ipd). SSKJ ali pač še kakšna slovenska jezikoslovna knjiga verjetno s težavo daje definicije, ki bi ustrezale v splošnem. V SSKJ je z danimi možnostmi definicija za daljnogled (ali pač teleskop) v redu; vprašanje pa je zakaj raje uporabljajo besedo teleskop kot daljnogled. Nekateri (tukaj) menijo (in celo trdijo) da astronomija uporablja naprave, ki se jim reče teleskopi - v bistvu pa je ta delitev odveč, in gre vsekakor 'le' za daljnoglede, ki jih lahko najdemo v vsaki dobri fizikalni knjigi ali učbeniku. Tudi Hubbl(e)ov daljnogled na Zemljini tirnici (še vedno) deluje na enaki 'optični logiki' kot holandski daljnogled Hansa Lippersheyja iz 17. stoletja. Pri daljnogledih (vsaj v astronomiji) so bistvene druge delitve (optični sestavi/(sistemi), namestitev/montaža, ...) Podobno kot z astronomi, je z geografi. Odisej je lepo zapisal, da sta besedi enakovredni in se pridružujem temu mišljenju. Verjamem tudi naprej da še toliko novih in novih slovničnih pravil, omejitev, ipd ne bo moglo zavreti, oziroma odvzeti nešemu maternemu jeziku njegovo lepoto in bogastvo. Res je, da je bil nekoč jezik mamljiv. PMM je tudi danes takšen. Osebno me moti, ker ljudje pojasnjujejo stvari, ki jih ne poznajo, na podlagi podočij, o katerih imajo malo pojma. Poleg tega je zelo moteča nedoslednost. Takšnih besed kot sta zvezdoslovec in astronom v splošnem in tudi tukaj na wp mrgoli. O pravilnejših, ustreznejših ali/in lepših besedah pa smo v tem štiriletnem času dosegli zelo malo soglasij. Veliko smo jih izbrali tudi slabše (raketoplan, glasbena kompozicija, konflikt, fortifikacija, pisanje in prečrkovanje japonščine, kitajščine, havajščine, hindijščine, itd). --xJaM 17:56, 21 september 2006 (CEST)

Strinjam z Odisejem in mislim, da k bogatstvu jezika pripomore prav elastičnost uporabe določenih besed, ki so v ožjem sorodstvu po pomenu, vendar ne po izvoru. Nekam bolj paše taka in taka beseda, medtem, ko drugje bolj leže neka druga. Npr. fanatik in zagrizenec sta sopomenki, pa vendar ima fanatik močnejši naboj in zato nekje bolje stoji. Zato sem načeloma proti avtomatski zamenjavi besed. -- Igor 18:20, 22 september 2006 (CEST)

O napakah uredi

»Ne rečem, da ni v SP tudi katera napaka, vendar marsikdo tako ali tako ne zna niti pravilno uporabljati predlogov h in k ter s in z, pa tudi srednji spol v živem jeziku čedalje bolj izginja (zgled: »3 je naravno število, za katerega«; pravilno je »... za katero«).

Ja v tej povedi je tudi "katera" napaka, ki bi morala biti kakšna >>>

PRAVILNO::Ne rečem, da ni v SP tudi kakšna napaka,

Popolnoma se mi žvižgajo veliki Slovenec Toporišić in njegovi sledniki. Zame je normalno okoljski in asrtonomn (kot ogromana večina govori). --Janez Novak 13:04, 21 september 2006 (CEST)

Tale Janez Novak se oglaša pa ne zna napisati "astronom" in "ogromna". To zame ni normalno.« Ta nepodpisani komentar je dodal/-a 194.165.116.29 (pogovor • prispevki)

Ni res, pravilno je katera napaka. --Eleassar pogovor 14:34, 21 september 2006 (CEST)

Beseda kakšen izraža kakovostne pridevnike, beseda kateri pa vrstne pridevnike. V našem primeru "pridevnik + samostalnik napaka" je pravilno edino, da uporabimo kakovostni pridevnik, torej moramo reči kakšna napaka. Ne govorimo o vrsti napake, ampak o njeni kakovosti, namreč da napake obstajajo (obstoj napake je namreč kakovost napake). --Pravopisec 16:48, 21 september 2006 (CEST)

Ne gre za kakšno napako (grda, lepa, velika, debela, pretežno oblačna), gre za katero napako (ta in ta). Tudi ne rečeš »vpisal se bom na kakšno fakulteto«, ampak »vpisal se bom na katero fakulteto« (ekonomsko, medicinsko, pravno itd.). --Eleassar pogovor 17:40, 21 september 2006 (CEST)

Zanimivo razmišljanje. Spoznal sem, da napaka nima kakovostnih lastnosti, saj namreč ni grdih, lepih, dobrih, slabih in podobnih napak. Nikoli ne rečemo, da je kdo naredil slabo oziroma dobro napako, ampak rečemo, da je naredil napako (ne da uporabimo pridevnik). Dejstvo pri besednih zvezah kakšna napaka proti katera napaka je, da sta obe različici (!) napačni. Pravilno bi torej bilo, da bi tvorec one pripombe moral reči Ne rečem, da niso v SP tudi napake /.../ – in edino takó bi bilo pravilno povedano. Eleassar, hvala, ker si mi odprl pogled na popolnoma čudovito rešitev te uganke! --Pravopisec 18:52, 21 september 2006 (CEST)

Samo propomba: obstajajo majhne napake, fatalne napake, svinjske napake, .... --Janez Novak 19:50, 21 september 2006 (CEST)

Pa še nekaj. Tudi vrst napak ne poznamo, tako da tudi vrstnega pridevnika ne moremo uporabiti pri samostalniku napaka. Eleassar, praviš napaka (ta in ta), toda ta je kazalni zaimek in ne pridevnik, ki bi izražal določeno vrsto, torej tudi katera napaka ni pravilno. --Pravopisec 19:22, 21 september 2006 (CEST)

Kako pa se sprašujemo, če ne s katera? Zgled: »Katera napaka? Ta napaka.« --Eleassar pogovor 19:48, 21 september 2006 (CEST)
Lahko se vpraša tudi kakšna napaka se je zgodila. Ah, to mi je za kazen ker sem šprical slovenščino, zdaj pa ne vem ... Andrejj 20:24, 21 september 2006 (CEST)

Ah, prejmite moje iskreno opravičilo, ker sem bedak. Seveda ima lahko samostalnik napaka ob sebi pridevnik, ampak edino vrstnega (in pa tudi svojilnega), saj ko rečemo recimo prirojena napaka, mislimo na vrsto napake (mimogrede, za tvorjenje svojilnega pridevnika bi rekli recimo sosedova napaka). Ne morem pa se izmisliti kakovostnega pridevnika in ga združiti v besedno zvezo z besedo napaka. Mislim, da je kljub vsem našim besedam tvorec one pripombe uporabil pravo besedo v besedni zvezi katera napaka, saj napaka ne more biti dobra ali slaba, torej ne more imeti kakovostne lastnosti (kakšna je), ampak se lahko izrazi edino po svoji vrsti (katera je). --Pravopisec 21:02, 21 september 2006 (CEST)

Aja, moja napaka je majhna, tvoja velika; torej!? --Andrejj 21:07, 21 september 2006 (CEST)
Samo da ni fatalna ali svinjska, pa vse oprostimo.   --Eleassar pogovor 21:10, 21 september 2006 (CEST)

Moje razumevanje te (sicer zanimive) uganke (problema) je bilo pomanjkljivo, zato zmeda z moje strani. Nihče ni kriv izmed vas, pač nismo dojeli, pa tudi sam nisem, do predkratkim. Zdaj vam lahko povem, da sem ob razglabljanju ugotovil, da ob besedi napaka ne more biti kakovosten pridevnik, ampak edino vrsten pridevnik (ali pa svojilen). Torej, dokončno: pravilno je katera napaka. Hvala. --Pravopisec 21:16, 21 september 2006 (CEST)

Ne razumem: majhna, velika ipd. napaka - vprašamo se s katera? --Eleassar pogovor 21:20, 21 september 2006 (CEST)
Ne, jaz bi se vprašal kakšna je moja napaka: majhna (heh, sploh je ni). Prav tako ne:
Ali je katera napaka v SP? temveč
Ali je kakšna napaka v SP? torej ... --Andrejj 21:28, 21 september 2006 (CEST)

Kolikšna napaka? -Majhna. Tu se vprašamo po količini (oziroma velikosti) napake, saj je odgovor izražen z majhna, torej v pomenu majhne količine. Ne vem, če obstaja, toda to bi bil količinski pridevnik. --Pravopisec 21:31, 21 september 2006 (CEST)

S tem se že strinjam. Kaj pa usodna napaka? --Eleassar pogovor 21:39, 21 september 2006 (CEST)
P.S.:Količinskemu pridevniku rečemo (nedoločni) števnik. Mar ne? --Eleassar pogovor 21:43, 21 september 2006 (CEST)

Števniki izražajo količino. Beseda majhna nam pove, da imamo opraviti s količino, ki je majhne vrednosti, torej nam ne pove točne vrednosti, ampak nam izrazi le neko količino, ki pa ni pretirana (ni velika). Ammm, prav imaš, besedna zveza majhna napaka vsebuje števniški izraz, in tu ne gre za količinski pridevnik (kar pravzaprav sploh ne obstaja, hehe). Zdaj sem že čisto zmešan. Kaj je zdaj pravilno? /.../ da ni v SP tudi kakšna napaka ali katera napaka? --Pravopisec 22:07, 21 september 2006 (CEST)

Hmm, glede na SP 2001 bi bilo pravilneje kaka napaka. Ko ne mislimo na kakovost napake, ampak na neko napako, moramo reči recimo mislim, da v SP 2001 ni kakih napak. To je edino in dokončno pravilno. --Pravopisec 11:13, 22 september 2006 (CEST)

Dobro. No, jaz mislim, da v SP so kake napake, samo da je to irelevantno, ker »članke v Wikipediji gradimo na temelju preverljivosti in ne resnice. To pomeni, da poročamo o tem, kar so objavili ugledni viri, in nas ne zanima, ali je gradivo točno.« [1] --Eleassar pogovor 12:59, 22 september 2006 (CEST)
Nekateri pač mislijo, da mora biti kaka kakšna in imate imaste, čeprav je samo prvi primer pravilen. Če smo že pri tej temi, me zanima, kako je prav (če ne omenim, da je bil en kovanec za dvajset tolarjev!):
Na tla mi je padlo dvajset tolarjev. ali
Na tla mi je padel dvajset tolarjev.?
--Domen 13:01, 22 september 2006 (CEST)

Pravilno je: Na tla mi je padlo dvajset tolarjev. Za uporabo besede padel pa bi v tej povedi bilo pravilno tako: Na tla mi je padel dvajsetak. --Pravopisec 13:27, 22 september 2006 (CEST)

Dvajsetak lahko poleg kovanca za dvajset tolarjev pomeni še bankovce ali kovance za dvajset evrov, funtov, dolarjev, dinarjev, .... Izraz Na tla mi je padel dvajsetak je zelo nedorečen (nejasen). Ni vse problematična slovnica in pravopis, uporabiti je potrebno še sive možganske celice (kot un detektiv od Miss Agate). --Janez Novak 13:46, 22 september 2006 (CEST)

Se strinjam. Torej v oni povedi ne moremo uporabiti besede padel. Pravilno je edino Na tla mi je padlo dvajset tolarjev. in nič drugega. --Pravopisec 14:45, 22 september 2006 (CEST)

V povezavi z to diskusijo je izraz "Na tla mi je padlo dvajset tolarjev" zelo nejasen. To lahko pomeni en kovanec za 20 Sit, dva kovanca za 10 Sit, en jkovanec za 10 sit in dva za 5 SIT, ... 1 kovanec za 5 SIT, 12 kovancev za 1 SIT in 6 kovancev za 0,50 SIT. Pravopisec, bojim se da se ne znaš jasno izražati in da pogosto streljaš z maximom po brigadi. --Janez Novak 14:54, 22 september 2006 (CEST)

No, pa ti razjasni to! Če jaz streljam z maximom (mimogrede, moral bi napisati maksimom), pa ti razjasni vesoljnemu svetu, kaj je prav: ali Na tla mi je padlo dvajset tolarjev. ali Na tla mi je padel dvajset tolarjev.? No, povej. --Pravopisec 15:40, 22 september 2006 (CEST)

Na tla mi je padel kovanec za dvajset tolarjev --Janez Novak 17:14, 22 september 2006 (CEST)

In pa tisti znani mitraljez je Maxim in ne Maksim. Glej Wikipedijo! --Janez Novak 17:20, 22 september 2006 (CEST)

Brez uporabe predmeta! Ne da rečeš kovanec. To pogruntaj, majster za kurje zadeve! --Pravopisec 17:47, 22 september 2006 (CEST)

Malo več vljudnosti in strpnosti Pravopisec! Glede na zadnjo alineo ti predlagam da presedlaš nekam med ugankarje! --Janez Novak 18:10, 22 september 2006 (CEST)

Ja, Pravopisec te je tudi (nekje) 'obsodil', Janez, da si 'navaden strojnik'. Ali je to problem? Mar strojniki ne znajo/mo jezika? Tako iz glave bi rekel, da je reči: »Na tla mi je padlo 20 tolarjev« čisto dovolj. Podobno: »na tla mi je padel 1 tolar«, »2 tolarja«, itd. Tudi ne razumem kaj so to 'kurje zadeve', he, he. --xJaM 18:16, 22 september 2006 (CEST)

Zdravo Jani. Jaz še marsičesa drugege ne razumem, predvsem pa ne vem kaj je Pravopisec. Ali obiskuje drugo ali tretjo trido (zopet neka pogruntavščina novoreka) ali pa ga krepko daje starostna senilnost ali pa je izšolan slavist v cvetu ustvarjalnosti. Nekako mi niso simpatični sodelavci, ki ne napišejo o sebi niti stavka. Jaz sem bil vedno (imam paš tehnično izobrazbo) predvsem za jasno izrazoslovje, seveda v skladu s pravili jezika. --Janez Novak 18:53, 22 september 2006 (CEST)

Eleassar je rekel, da je Janez strojnik. Jaz sem pa samo vprašal, kako je bolj pravilno (ali raje pravilneje?). --Domen 18:56, 22 september 2006 (CEST)

Vsakemu pismnemu mora biti jasno da sem inžinir strojništva. In ne vem kaj bi lahko bilo s tem narobe ali narobe s tem da nekdo napiše da sem strojnik. --Janez Novak 19:00, 22 september 2006 (CEST)

Problem ni v tem, da je Janez inženir strojništva. Vsa čast! Gre le za to, da meni, da se na jezik spozna bolje kot šolani slovenisti, ljudje z doktorati iz tega področja, avtorji Slovenskega pravopisa. Oziroma vsaj tako se je izrazil. --Eleassar pogovor 19:03, 22 september 2006 (CEST)

Daj, Janez, nauči se pisati! Rekel si pismnemu. LOL! In pa rekel si tudi inžinir. LOL na kvadrat! Najprej se nauči pisati, potem pa ugovarjaj. Hvala. --Pravopisec 19:06, 22 september 2006 (CEST)

Hej, Janez je človek in seveda dela napake. To gotovo ni njegovo nepoznavanje jezika. Ni nujno, da moraš imeti doktorat iz slovenistike in si tako edini, ki se 'lahko' spozna na jezik. Veliko ljudi ima že po naravi zelo dober čut za jezik, in načeloma ne potrebuje študija za to. Verjetno se tudi jezikoslovci zavedajo, da so skupaj s celotno svojo šolanostjo zelo omejeni glede na sam jezik. To je v intervjuju za Sobotno prilogo Dela nedavno priznal tudi Jože Toporišič. Lepo. Podobno kot lahko naravovarstveniki le opazujejo kako uničujemo svoj matični planet, čeprav so morda slovenisti v prednosti, če privzamemo, da slovenščina ne propade kar takoj v bližnji prihodnosti, ne. --xJaM 19:16, 22 september 2006 (CEST)

OMG! ROFL & LOL9! BTW:
Ja (bom raje Da napisal), Janez rad dela napake. Velikokrat (narazen mogoče?) se zatipka - tako, kot Miha. Pač nima časa desetkrat pregledati, če so vejice na mestu. In še nekaj: Pravopisec verjetno (PMSM — ali pa bi raje uporabil kakšno ANGLEŠKO sopomenko?!) nima doktorata iz slovenistike, saj še samo malo manjka, pa ga bo naredil. Pa brez zamere, vendar se mi zdi, da bo treba počasi našo lipo posekati (beri: arhivirati), ker se prepiramo okoli tega kot neki razpuščeni Huni (se z malo napiše?).
In še za konec: bliža se en mesec, odkar sem aktiven na Wikipediji - in - moram priznati - da še nisem slišal strojnika, študenta medicine ali pa osnovnošolca, ki je ravno prispel na peron pubertete, napisati LOL ali kaj podobnega. Šment, pa se ravno najde en tak pravopisec! --Domen 19:33, 22 september 2006 (CEST)

Uporaba takih izrazov pove nekaj o tistem, ki jih uporablja in ne o tistem kateremu so namenjene. Sicer pa je čas da to diskusi9jo končamo, saj ne polje nikamor. --Janez Novak 19:37, 22 september 2006 (CEST)

Dej, ata, ne tež'! --Pravopisec 19:43, 22 september 2006 (CEST)

Pravopisec, pa napiši kaj o pravopisu, slovenščini in jezikih nasploh. Iz tvojih prispevkov vidim, da se raje seinfeldsko vrtiš. --Pasji pozdrav 20:11, 22 september 2006 (CEST)

Vrnitev na projektno stran »Pravopisne napake«.