Vnanje Gorice
Vnanje Gorice so kraj 5 km jugozahodno od Ljubljane.
Vnanje Gorice | |
|---|---|
 | |
  Vnanje Gorice Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°0′8.87″N 14°24′52.07″E / 46.0024639°N 14.4144639°EKoordinati: 46°0′8.87″N 14°24′52.07″E / 46.0024639°N 14.4144639°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Osrednjeslovenska regija |
| Tradicionalna pokrajina | Notranjska |
| Občina | Brezovica |
| Površina | |
| • Skupno | 8,98 km2 |
| Nadm. višina | 294,7 m |
| Prebivalstvo (2020)[1] | |
| • Skupno | 2.605 |
| • Gostota | 290 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletje (DST) | UTC+2 (CEST) |
| Poštna številka | |
| Zemljevidi | Najdi.si, Geopedia.si |
| Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno). | |
Vnanje Gorice - Obcestna vas | |
| Lega | Občina Brezovica |
| RKD št. | 11439 (opis enote)[2] |
Nahajajo se v osrednjem delu krajinskega parka Ljubljansko barje poleg Brezovice pri Ljubljani. So drugo največje naselje v Občini Brezovica.
S prestolnico jih povezuje mestna avtobusna linija št. 6B, ki vozi skozi mestne predele Vič, Center in Bežigrad. Skozi naselje poteka tudi železnica proti Postojni in Kopru. Najbližja železniška postaja je v bližnji Brezovici pri Ljubljani, Slovenske Železnice pa načrtujejo izgradnjo postajališča v Vnanjih Goricah.[3]
Nekaj kilometrov južneje se nahaja kraj Notranje Gorice.
ZgodovinaUredi
Osrednji del kraja sestavlja staro vaško središče v sedlu dveh osamelcev, Velikega vrha in Gulča. Na osamelcu Dobčenica so bila najdena mikrolitska orodja, iz starorimskega obdobja pa dva gema z upodobitvijo divje svinje.
Prvič se kraj omenja v srednjeveških urbarskih zapisih iz leta 1414, ko je naselje zajemalo le sedem kmetij. Leta 1903 so zgradili gasilski dom, v okviru katerega deluje tudi PGD Vnanje Gorice.
ZnamenitostiUredi
Vnanje Gorice so bile prvo balonarsko središče v Sloveniji.
Podružnična cerkev sv. Trojice, ki stoji na Gulču, je bila zgrajena leta 1526. Posebnost cerkve so freske na lehnjaku, delo lokalnega umetnika Izidorja Moleta.
V središču naselja se nahajata Ašičev dom in pripadajoča botanična pot, kjer se na nekaj sto metrov dolgi poti obiskovalci lahko seznanijo s številnimi zdravilnimi rastlinami.
SkliciUredi
- ↑ "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020". Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno dne 8. junija 2020.
- ↑ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 11439". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- ↑ "Postajališče za 1,7 milijona".
Zunanje povezaveUredi
Glej tudiUredi
Zunanje povezaveUredi
Več gradiva o temi Vnanje Gorice v Wikimedijini zbirki
