Vladimir Konstantinovič Kokkinaki
Vladimir Konstantinovič Kokkinaki (rusko Владимир Константинович Коккинаки, ruski testni pilot in general grškega rodu, * 12./25. junij 1904, † 6. januar 1985.
Vladimir Konstantinovič Kokkinaki | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | 12. (25.) junij 1904 Novorusisk[1] |
| Smrt | 7. januar 1985 (80 let) ali 6. januar 1985[2] (80 let) Moskva |
| Pripadnost |  Soviet Union |
| Rod/ | Vojno letalstvo Sovjetske zveze |
| Aktivna leta | 1925 - 1966 |
| Čin |  Generalmajor |
Velja za najbolj slavnega testnega pilota Sovjetske zveze, saj je postavil 22 svetovnih rekordov in bil predsednik Fédération Aéronautique Internationale.[3]
Življenje uredi
Rodil se je v družino grškega porekla. Tudi njegov mlajši brat, Konstantin (1910-90), je bil testni pilot.
Leta 1921 je končal osnovno šolo; pozneje je delal v vinogradih in pristanišču[4].
Leta 1925 je vstopil v Rdečo armado; do julija 1927 je služil v pehoti. Takrat je vstopil v leningrajsko vojaško-teoretično šolo Rdečega vojnega letalstva, kjer je diplomiral že naslednje leto. Pozneje je vstopil v pilotno šolo v Borisoglebsku, katero je zaključil leta 1930. Sprva je služil v 11. lovskem polku, nato pa je bil aprila 1931 poslan nazaj na leningrajsko šolo, kjer je postal inštruktor[4].
V letih 1932-35 je bil testni pilot za vojno letalstvo; kot prvo je testiral jurišnik Kočerigin-Gurevič TŠ-3.[5]. Potem je bil premeščen v Konstruktorski biro Iljušin (OKB), kjer je bil glavni testni pilot vse do leta 1964. Kot tak je prvi testiral vsa nova letala biroja OKB[6].
Leta 1938 je postal član KP SZ[3] in leta 1943 je postal generalmajor vojnega letalstva. Med drugo svetovno vojno je bil vodja Glavnega inšpektorata Ljudskega komisariata za letalsko industrijo in kot vodja testne službe v letih 1943-47. Januarja 1966 se je upokojil iz aktivne vojaške službe, a je ostal pri Iljušinu kot nadzornik testnih poletov; njegov zadnji projekt je bil Iljušin Il-62[4].
Leta 1961 je postal podpredsednik in leta 1966 predsednik FAI; na položaju je ostal do leta 1967[7], nakar pa je postal častni predsednik te organizacije[8]. V 60. letih 20. stoletja je bil tudi vodja Letalske športne federacije Sovjetske zveze.
Pokopan je na moskovskem pokopališču Novodeviči skupaj z ženo Valentino[4].
Odlikovanja in nagrade uredi
- heroj Sovjetske zveze (1938, 1957)
- red Lenina (1936, 1938, 1939, 1945, 1951, 1984)
- red oktobrske revolucije (1974)
- red rdeče zastave (1944, 1945, 1957)
- red domovinske vojne (1944, 1947)
- red rdeče zvezde (1939, 1941, 1944, 1969)
- zaslužni testni pilot Sovjetske zveze (1959)
- zaslužni mojster športa Sovjetske zveze (1959)
- Leninova nagrada (1960)[4]
Po njem so poimenovali tudi cesto v Moskvi in tankersko ladjo. V domačem mestu so mu postavili bronasti doprsni spomenik.
Viri in opombe uredi
- ↑ Коккинаки Владимир Константинович // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.
- ↑ Find a Grave — 1996.
- ↑ 3,0 3,1 Velika sovjetska enciklopedija
- ↑ 4,0 4,1 4,2 4,3 4,4 Biography at warheroes.ru
- ↑ »TSh-3, TsKB-4 (S.A. Kocherigin and M.I.Gurevich)«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. junija 2011. Pridobljeno 6. septembra 2010.
- ↑ Dates of Maiden Flights of Aircraft designed by the Ilyushin Design Bureau
- ↑ »FAI Presidents«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. avgusta 2008. Pridobljeno 6. septembra 2010.
- ↑ Biography at peoples.ru
Literatura uredi
- McCannon, John (1998). Red Arctic: Polar Exploration and the Myth of the North in the Soviet Union. Oxford University Press (US). ISBN 0195114361.
Glej tudi uredi
