Vilijem iz Ockhama (William of Ockham, tudi Occam, Hockham, angleška izgovorjava: /ˈɒkəm/; latinsko Guilhelmi Ockam ali Guillermi de Ockam, s častnim nazivom »Doctor Invincibilis«, Nepremaglijivi doktor), angleški redovnik in sholastični filozof, * okoli 1288, Ockham, grofija Surrey, Anglija, † okoli 1348.[3]

Vilijem iz Ockhama
Portret
RojstvoGuilelmus Occhamus in William of Ockham
ne pred 1287 in ne pozneje od 1288
Ockham[d], Kraljestvo Anglija
Smrtcca. 9. april 1349[1][2]
München, Vojvodina Bavarska
Državljanstvo Kraljestvo Anglija
Poklicfilozof, teolog, logik, fizik, pisatelj
ObdobjeSrednjeveška filozofija/Visoka sholastika
RegijaZahodna filozofija
Šola/tradicijasholastika, »via moderna«
Glavna zanimanja
metafizika, epistemologija, teologija, logika, etika, politična filozofija
Pomembne ideje
ockhamova britev, nominalizem; tipologija realizmov; zanikanje teologije kot znanosti; sekularizem ločevanja med Cerkvijo in državo, protoreformacija

Poleg Averroesa, Tomaža Akvinskega in Duns Skota velja za enega najvplivnejših filozofov srednjega veka, hkrati pa zaznamuje obdobje konca sholastike. Velja za zagovornika nominalizma, sholastnične filozofske smeri, ki zagovarja obstoj samo posameznosti (partikularij), za splošnosti pa trdi, da se nahajajo samo v imenih, ne pa realno. Vilijem Ockham ne zagovarja najskrajnejše Roscelinove pozicije »glasovnega« nominalizma, ki trdi, da so univerzalije zgolj izgovorjeni glasovi, pač pa ga ohranja v okviru konceptualizma mentalnih konceptov in v tem smislu predhaja moderni fizikalizem.[4] Stvari, npr. kozarci, si niso podobni zato, ker bi bilo njihovo prepoznavanje udeleženo na obstoju transcendentne univerzalije (skrajni realizem ali platonizem) ali na nekem skupnem abstraktnem bistvu (zmerni realizem), temveč so si podobni iz lastnosti slehernega individualnega kozarca samega. Univerzalno spoznanje o njihovi podobnosti, njihovem prepoznanju da gre v vseh primerih za kozarec, pa je mentalni koncept.

Pripisuje se mu vplivno raziskovalno načelo t. i. »ockhamova britev« (ne pomnožuj bitnosti po nepotrebnem), ki pa je avtorsko nedorečeno in starejšega izvora.[5]

V svojih političnih spisih je zagovarjal nevmešavanje papeža v posvetno oblast. Leta 1328 je bil izobčen iz Cerkve. Anglikanska cerkev obeležuje spomin nanj 10. aprila.[6]

Opombe

uredi
  1. Record #118633015 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  2. Complete Dictionary of Scientific BiographyDetroit: Charles Scribner's Sons, 2008. — ISBN 978-0-684-31559-1
  3. točnega leta rojstva in smrti ni mogoče določiti
  4. preveri
  5. pojavi se vsaj generacijo prej s Petrom Olivijem, glej poglavje 5. Direct Realism
  6. »Holy Days«. Liturgical Calendar. Church of England. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. aprila 2010. Pridobljeno 22. oktobra 2006.

Literatura

uredi
  • Libéra, Alain de, »Srednjeveška filozofija«, založba Aristej, Maribor 2007 (COBISS)
  • Maurer, Armand A., »Srednjeveška filozofija zahoda«, Mohorjeva družba, Celje 2001 (COBISS)
  • Ockham, William, »Opera politica«, prev. in ured. Miladinov, Marina, založba Demetra, Zagreb 2001 (COBISS) (hrvaško)

Glej tudi

uredi