Odpre glavni meni

Sveti Bonaventura

Sveti Bonaventura (krstno ime Giovanni Fidanza, s častnim nazivom Doctor Seraphicus), svetnik, cerkveni učitelj, kardinal rimskokatoliške Cerkve, general uboštvenega reda svetega Frančiška Asiškega, sholastični filozof, teolog in mistik, njegov god rimskokatoliška Cerkev obhaja 15. julija, * okrog 1221, vas Bagnoregio[5], blizu mesta Viterbo, Lacij, Italija, † 15. julij 1274, Lyon, Francija.

Sv. Bonaventura
Sveti Bonaventura
Sveti Bonaventura
cerkveni učitelj, kardinal
Doctor Seraphicus[1]
RojstvoGiovanni Fidanza
1221[2][3]
Bagnoregio, Italija[d]
Smrt15. julij 1274
Lyon[4]
ČaščenjeRimskokatoliška cerkev
Beatifikacija14. april 1482, razglašalec Sikst IV.
Kanonizacija14. marec 1588, razglašalec Sikst V.
God15. julij

ŽivljenjepisUredi

Bonaventura je vodilna osebnost v visoki sholastiki poleg Tomaža Akvinskega. Je redovnik, manjši brat, in poučuje v Parizu in Oxfordu. Je utemeljitelj srednjeveškega nominalizma v filozofiji, poleg tega razvije tudi temeljna načela sodobne izpovedne logike. Ker pravi, da Božja milost ni odvisna od človeških zaslug, ga neupravičeno obtožujejo zgrešenega poučevanja.

Delo na 2. lyonskem konciluUredi

 
Legenda maior, 1477

Na prošnjo papeža Gregorja je sprejel glavno breme pri vodenju Drugega lyonskega vesoljnega cerkvenega zbora, med katerim je - kmalu po carigrajskem podpisu zedinjenja - hudo zbolel od naporov in tudi umrl.
Ko so se grški škofje vrnili v Carigrad, jih je začelo napadati ljudstvo, menihi in duhovščina, češ zakaj da so se poklonili papežu. Patriarh in drugi poslanci pa so odgovarjali: »Mi nismo podpisali zedinjenja zaradi papeža, ampak zaradi ljubeznivega in modrega Bonaventura." Žal je pozneje večina podlegla hudemu pritisku javnega mnenja in so preklicali svoj podpis: duša zedinjenja, carigrajski patriarh Janez Bekos in cesar Mihael Paleolog pa sta pri podpisu vztrajala: prvi iz prepričanja, drugi pa iz političnih računov. [6]

OpombeUredi

  1. Doctor Seraphicus = Serafinski doktor
  2. http://www.treccani.it/enciclopedia/bonaventura-da-bagnoregio-santo_%28Dizionario-Biografico%29/
  3. Record #118513176 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  4. Бонавентура // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.
  5. Bagnorea, Bagnore
  6. K. Karin. Kalendar Dobri pastir za godinu 1963: Opći crkveni sabori: »Svetac sjedinjenja«. str. 108. 

LiteraturaUredi

  • Bonaventura, »Potovanje duše k Bogu = Itinerarium mentis in Deum«, založba Brat Frančišek, Ljubljana 1999 (COBISS)
  • Maurer, Armand A., »Srednjeveška filozofija zahoda«, Mohorjeva družba, Celje 2001 (COBISS)

Zunanje povezaveUredi