Viktor Gostiša
Viktor Gostiša, slovenski rudarski inženir, * 28. september 1883, Idrija, † 27. marec 1952, Ljubljana.
| Viktor Gostiša | |
|---|---|
| Rojstvo | 28. september 1883 Idrija |
| Smrt | 27. marec 1952 (68 let) Ljubljana |
| Narodnost | slovenska |
| Področja | rudarstvo |
| Ustanove | Tehniška fakulteta v Ljubljani |
| Alma mater | Montanistična visoka šola v Leobnu |
Opombe Nikola Gostiša (sin) | |
Življenje in delo uredi
Rodil se je v družini jamskega čuvaja Franca in gospodinje Marije Ane Gostiša rojene Brus. Osnovno šolo je obiskoval v rojstnem kraju, gimnazijo v Ljubljani, kjer je leta 1903 maturiral, ter nadaljeval študij na Montanistični visoki šoli v Příbramu in Leobnu, kjer je 1907 diplomiral. Želja po izpopolnitvi rudarskega znanja ga je že proti koncu študija peljala v rudnik cinabarita Monte Amiata v Toskani, kamor ga je povabil v Idriji znani rudarski strokovnjak Vincec Špirek. Po končanem študiju je leta 1907 nastopil prvo službo pri upravi železarne in rudnika železovih rudnin v Varešu (Bosna in Hercegovina). [1] Kasneje je služboval še v Ljubiji, Kaknju (Bosna in Hercegovina) in Velenju. V pogajanjih za povračilo vojne škode po 1. svetovni vojni z Nemčijo je bil delegat vlade Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Leta 1925 je bil imenovan za izrednega, 1927 pa rednega profesorja na rudarskem oddelku Tehniške fakultete v Ljubljani. V študijskem letu 1928/29 je bil dekan.[2] Tu je leta 1932 opremil laboratorij za bogatenje mineralnih surovin in bil med prvimi v Sloveniji, ki so to raziskovali. Objavil je 17 znanstvenih razprav in številne članke v strokovni literaturi. V letih 1929-1930 je kot generalni direktor za rudarstvo vodil celotno rudarstvo Kraljevine Jugoslavije ter bil prvi predsednik Društva rudarskih in metalurških inženirjev Jugoslavije.[3]
Viri uredi
- ↑ Primorski slovenski biografski leksikon. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994.
- ↑ Rektorji, dekani in predstojniki[mrtva povezava]. Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani.
- ↑ Enciklopedija Slovenije. Mladinska knjiga, Ljubljana 1987-2002
