Vasilij Vasiljevič Ulrih
Vasilij Vasiljevič Ulrih (rusko Василий Васильевич Ульрих), ruski vojaški sodnik, * 13. julij 1889, † 7. maj 1951.
Vasilij Vasiljevič Ulrih | |
|---|---|
.jpg) | |
| Rojstvo | 13. julij 1889 Riga |
| Smrt | 7. maj 1951 (61 let) Moskva |
| Pripadnost |  Sovjetska zveza |
| Rod/ | Čeka |
| Čin | Generalpolkovnik |
| Oboroženi konflikti | Prva svetovna vojna |
Bil je pomemben sodnik v Sovjetski zvezi v času Stalina. Predsedoval je nekaj večjim montiranim sodnim procesom v obdobju Stalinovih čistk.[1]
Življenje uredi
Rodil se je latvijskemu revolucionarju nemškega rodu in ruski plemkinji. Zaradi dejstva, da sta bila oba starša revolucionarja, je bila družina izgnana za pet let v notranje izgnanstvo v sibirski Irkutsk.
Leta 1910 se je Vasilij vrnil v Rigo in pričel s študijem na Riškem politehniškem inštitutu, kjer je diplomiral leta 1914. Kot častnik se je bojeval med prvo svetovno vojno.Po boljševistični revoluciji mu je Lev Trocki omogočil vstop v Čeko. Tam je postal član več vojaških tribunalov in zaradi sloga delovanja prišel v Stalinovo pozornost.
Leta 1926 je postal predsednik Vojaškega kolegija Vrhovnega sodišča Sovjetske zveze (do leta 1948) in v letih 1935−38 je bil tudi namestnik predsednika Vrhovnega sodišča ZSSR.[2] V tej vlogi je izdajal predhodno določene sodbe (večinoma smrtne kazni) v času pred, med in po drugi svetovni vojni.
Leta 1948 je naredil napako v sojenju (namesto, da bi skupino ukrajinskih kmetov obsodil na smrt, jih je izgnal v Sibirijo), zaradi česar je bil razrešen položaja in poslan na Vojaško-pravno fakulteto.
Leta 1950 je bil aretiran in med preiskavo je umrl.[3] Pokopan je na moskovskem pokopališču Novodeviči.
Odlikovanja uredi
Sklici uredi
- ↑ {AUTHOR}. »Биография Василий Ульрих«. www.peoples.ru (v ruščini). Pridobljeno 17. marca 2023.
- ↑ »Ульрих Василий Васильевич«. www.hrono.ru. Pridobljeno 17. marca 2023.
- ↑ »УЛЬРИХ Василий Васильевич, фото, биография«. persona.rin.ru. Pridobljeno 17. marca 2023.
- ↑ »VGD.ru«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. maja 2010. Pridobljeno 6. septembra 2010.
Literatura uredi
- Anton Antonov Ovsejenko, The Time of Stalin
- Robert Conquest, The Great Terror: A Reassessment
- Amy Knight, Who Killed Kirov: The Kremlin's Greatest Mystery
- Aleksander Solženicin, The Gulag Archipelago
- Arkadij Vaksberg, Stalin's Prosecutor: The Life of Andrei Vyshinsky
- Dmitri Volkogonov, Stalin: Triumph and Tragedy
Glej tudi uredi
