Uporabnik:Monamour/Peskovnik

Zoran Smiljanić, znan tudi pod psevdonimom Vittorio de la Croce, slovenski stripar, ilustrator, karikaturist, oblikovalec, scenarist in publicist. * 15. januar 1961, Postojna.

Je pripadnik t.i. tretje generacije avtorjev slovenskega stripa, ki so objavljali v reviji Mladina. Darko Macan je nekoč dejal, »da je Smiljanić verjetno najboljši scenarist za dolge zgodbe na področju bivše Jugoslavije« . Je avtor kultnega stripa Hardfuckers. Trenutno se ukvarja z zgodovinskim projektom Meksikajnarji, ki bo obsegal pet albumov.

Začetki ustvarjanja

Leta 1980 je zaključil srednjo Šolo za oblikovanje v Ljubljani. Prvi strip Folk Against Rock je objavil leta 1981 v Glasilu KLG iz Kranja. Leta 1986 je pri Katedri izdal partizanski strip 1945, ki je sprožil kritike borcev, še posebej Jožeta Smoleta, ki je izjavil »da je popolnoma neprimeren, ker partizani v njem cepajo kot zajci.« Kratki strip Kje je revolucija? (objavljen v prilogi Gorenjskega glasa) je leta 1987 sprožil afero o rušenju kranjskih spomenikov.

Mladina

Od leta 1987 stripe bolj ali manj redno objavlja v reviji Mladina, kjer je skupno objavil okoli 800 tabel (strani). V dramatičnih letih osamosvajanja - med letoma 1987 in 1991 - je objavil več kot 200 stransko trilogijo Hardfuckers, v kateri je postavil nove standarde slovenskega stripa.

Leta 1992 je pričel z objavljanjem nostalgičnega stripa 1991, o zadnjem okupatorskem vojaku, ki je prespal umik JLA iz Slovenije. Po mnenju mnogih gre za Smiljanićev najboljši strip, v katerem skorajda ni nasilja in spolnosti. Zato pa ju je toliko več v divjem stripu o II. svetovni vojni na naših tleh z naslovom 1943 (1995-1996), ki je svojevrstna parafraza kultnega vesterna Divja banda, režiserja Sama Peckinpaha.

Med letoma 1993 in 1998 je risal serijo Družinske zgodbe, sestavljeno iz zgodb: Njunih dvajset let (1993), Railroad Crossing (1994), Deset dni, ki so spremenili svet (1995), Blok (1997) in Junak (1998).

Leta 1999 se je lotil stripa Zadnja vojna, o fiktivni vojni v Sloveniji med klerikalci in liberalci.

Leta 1999/2000 so večino njegovih stripov natisnili v štirih samostojnih albumih, ki skupaj štejejo več kot 600 strani. Za Mladino je narisal tudi okrog 20 naslovnic in številne druge ilustracije.

Tretja generacija avtorjev slovenskega stripa

Smiljanić je pripadnik t.i. tretje generacije avtorjev slovenskega stripa, ki jih je v drugi polovici 80. let okoli revije Mladina zbral Ivo Štandeker. Objavljali so politično angažirane stripe, polne provokacij, nazornega nasilja, nebrzdane seksualnosti in ukvarjanja z realnostjo tukaj in zdaj. Poleg Smiljanića so avtorji tretje generacije še Tomaž Lavrič, Dušan Kastelic, Iztok Sitar, Gorazd Vahen, Zvonko Čoh in drugi.

Plakat

Je avtor številnih plakatov, med opaznejšimi je bil Tedna mladih ne bo! iz leta 1987, ki je vznejevoljil generalštab v Beogradu. Oblikoval je plakate za slovenska celovečerna filma Ljubljana in Uglaševanje v režiji Igorja Šterka.

Film

Smiljanić ljubezen do filmov s pridom uporablja v svojih stripih. O filmu je napisal tri knjige ter številne recenzije, kritike in članke. Po njegovem stripu Blok je režiser Dražen Štader posnel kratki igrani film Orgazmus. Narisal je storyboard za kratki igrani film Svobodna si. Odloči se. Mihe Mazzinija.

Meksikajnarji

Trenutno s koscenaristom Marijanom Pušavcem ustvarjata pet-delni strip Meksikajnarji, ki naj bi na koncu štel kar 330 barvnih strani. Zgodba pripoveduje o slovenskih prostovoljcih, ki so se v letih 1864-1867 v Mehiki borili za cesarja Maksimilijana, brata Franca Jožefa. Smiljanić je v projekt vložil ogromno dela: poleg raziskovanja zgodovine (kako so izgledale takratne obleke, lokacije, običaji, uniforme, orožje ...), je odpotoval tudi v Mehiko in tam obiskal ključne lokacije kjer se je zgodba odvijala. Z risanjem je pričel leta 2004. Glede na to, da je strip pobarvan ročno v zamudni tehniki tempera/akvareli barvni svinčniki/tuš, bo za ta obsežni in ambiciozni projekt potreboval še naslednjih nekaj let. Do konca leta 2011 so izšli trije albumi, s skupaj narisanimi 200 stranmi.

Objave & sodelovanja

V 80. in 90. letih letih je stripe objavljal tako v slovenskih kot jugoslovanskih časopisih in revijah: Naprej, Gorenjski Glas, Vidici, Yu-strip magazin, Pavliha, Delo, Problemi, Katedra in nazadnje v Mladini, kjer objavlja še dandanes. V novem tisočletju je objavljal tudi na Hrvaškem (Q magazin, Kvadrat), v Makedoniji (Kreator) in seveda v domovini (Strip Bumerang). Ilustracije, karikature in članke je objavljal v številnih revijah in publikacijah. Kot stalni sodelavec je sodeloval v revijah in časopisih Republika, Primorske novice, Oskar, PC & mediji, Escape, Premiera, Boni, Kinotečnik in Ekran, kjer je tudi član uredništva in v kateri redno objavlja članke, kritike in oglede.

Stripografija

• Folk against rock (Glasilo KLG, 1981)
• Slava vojvodine Kranjske (Glasilo KLG, 1982)
• Hiša Metoda Trobca (Glasilo KLG, 1983)
• Balada o treh baletkah in dveh vojakih (Glasilo KLG, 1984)
• Črna mačka (1986)
• 1945 (Katedra, 1986-87)
• Hardfuckers 1 (Mladina, 1987-88)
• Hardfuckers 2 - Zokiju v spomin (Mladina, 1988-89)
• Hardfuckers 3 - Še pomnite, tovariši? (Mladina, 1989-1991)
• 1991; Zadnja vojna (Mladina, 1992) (COBISS)
• Družinske zgodbe: Njunih dvajset let (Mladina, 1993)
• Družinske zgodbe: Railroad Crossing (Mladina, 1994)
• Družinske zgodbe: Deset dni, ki so spremenili svet (Mladina, 1995)
• 1943 (Mladina, 1995-96)
• Družinske zgodbe: Blok (Mladina, 1997)
• Družinske zgodbe: Junak (Mladina, 1998)
• Zadnja vojna (Mladina, 1999)
• Meksikajnarji - prvi del: Miramar (Umco, 2006) (COBISS)
• Meksikajnarji - drugi del: Laibach (Umco, 2007 - 2008) (COBISS)
• Meksikajnarji - tretji del: Meksiko (Umco, 2011) (COBISS)
• Hardfuchers (Buch, 2011) (COBISS)
• Slovenski klasiki v stripu (Mladina & Forum, 2011; urednik Tomaž Lavrič) (COBISS)

Izobraževalni stripi

• Bine Molj - za Osrednjo knjižnico Kranj (2003)
• Peter proti piratom – za Ministrstvo za informacijsko družbo (2004)

Knjige

• Let's go! Why not?: divji filmi in divje življenje Sama Peckinpaha (Fun, 1998) (COBISS)
• Spider-man ali stripovski junaki na filmskem platnu (Umco, 2002) (COBISS)
• Prisluškovanja: 100 najboljših soundtrackov (še neizdano)

Razstave stripov

• Vinkovci (1987)
• Galerija ŠKUC (1988) s Felixom Casiom)
• Bienale mladih sredozemskih ustvarjalcev, Bologna (1988)
• Crvena galerija, Sarajevo (1990)
• Mednarodna potujoča razstava Signed By War, sklad AWA iz Nizozemske (1994)
• Slovenski strip v Celju (1996)
• Festival strip revije Babel v Atenah in Patrasu (Grčija,1999/2000)
• Mladinski center v Celju (2002) samostojna razstava
• 4. salon stripa v Velesu (Makedonija) november 2006
• Slovenski strip (Celje, 2006)
• Knjigarna Antika (Celje, april 2008)
• Knjigarna Antika (Celje, oktober 2008)
• Celjski grad, galerija (april 2008)
• KUD France Prešeren (Slovenski klasiki) 2009
• KUD France Prešeren (Meksikajnarji) 2009
• CRŠ Zagreb (november 2009)

Viri

• Zgodovina slovenskega stripa: 1927 – 2007, Iztok Sitar (UMco, 2007) (COBISS)
• Slovenski strip, ur. Irena Čerčnik (Zavod za kulturne prireditve, Galerija sodobne umetnosti, 1996) (COBISS)
• Patricija Maličev: Hinavsko navijam za partizane, Sobotna priloga - intervju, 2006
• www.gorenjci.si
• Max Modic: Jaz pa pojdem v Meksiko, Mladina - intervju, 2005)
• Žiga Valetič: Meksiko! (recenzija)