Daniel.K.Rudolf
 |
Pozdravljen/-a v Wikipediji, Daniel.K.Rudolf. Sodeč po tonu in nekaterih drugih indicih je bil tvoj nedavni prispevek objavljen z namenom promocije osebe/skupine/organizacije, s katero si domnevno neposredno povezan/-a. Temu v Wikipediji pravimo konflikt interesov in tako urejanje ni zaželeno.
preverljivost • nepristranskost • brez izvirnega raziskovanja Prispevek je drastično kršil vsaj enega od njih, zato je bil odstranjen; v taki ali podobni obliki ne more ostati v Wikipediji, zato te prosimo, da ga ne objaviš ponovno. To velja tudi, če je bil tvoj namen »samo predstaviti« subjekt. Temu je na spletu namenjenih ogromno spletnih strani, kot so poslovni imeniki (za podjetja), MySpace (za glasbenike in skupine), Facebook (za osebe) idr. Wikipedija ni nič od tega, pač pa je enciklopedija. Kaj storiti?
Vztrajanje pri objavi neprimernega besedila bomo skrbniki razumeli kot namerno kršenje pravil; tako početje se ne bo končalo z obstankom neenciklopedičnega teksta, kvečjemu lahko zaradi njega izgubiš pravico do urejanja Wikipedije. Vsa pravila in smernice za delovanje v Wikipediji so zbrana na strani pravila in smernice. — Yerpo Ha? 16:29, 7. maj 2012 (CEST) Zgornje obvestilo in izbris neprimerne vsebine nista mišljena osebno, niti nista izraz kakršnega koli mnenja o subjektu članka. Obvestilo je zgolj pojasnilo s strani uporabnika, ki je opazil tvojo dejavnost in posredoval zaradi njene očitne nezdružljivosti s cilji Wikipedije, tikanje na pogovornih straneh pa je dogovor skupnosti za enostavnejšo komunikacijo. Ker je Wikipedija odprt projekt, je mogoče v njej kakšen članek, ki prav tako krši zgoraj našteta pravila in je bil po naključju spregledan. V tem primeru ga lahko predlagaš za brisanje ali popraviš, ne bo pa upoštevan kot argument za ohranitev še enega neprimernega članka. |
Mednarodno zasebno pravo uredi
»Mednarodno pravo je sistem pravnih načel in norm, s katerimi so določene pravice in obveznosti subjektov mednarodnega prava v njihovih medsebojnih odnosih in v mednarodni skupnosti. Države kot njegovi prvotni in najpomembnejši subjekti imajo odločilno vlogo pri ustvarjanju in izvajanju načel in norm mednarodnega prava pri njihovem sankcioniranju (Türk, D. (2007). Temelji mednarodnega prava. Ljubljana: GV Založba., str. 19)«. Türk k tej dvostavčni definiciji dodaja , da razvoj sistema mednarodnega prava vse bolj širi obseg tistih norm, ki neposredno urejajo pravice in odgovornosti človeka kot posameznika.
Mednarodno pravo bi lahko v začetnem približku opredelili kot pravo ali red »skupnosti držav«. Dejstvo je, da se takšen skupek norm izoblikuje nad državami in vznika iz sodelovanja med njimi, sama država pa se zaveže, da bo spoštovala ta skupek s svojimi normami, včasih tudi na ustavni ravni. Torej mednarodno pravo ureja »odnose med državami«. Vendar pa gre pri tej interpretaciji za dvoumno trditev, ki jo je sicer možno uporabljati, toda le, če natančno povemo, da hočemo z njo opredeliti zgolj formalno in približno značilnost, se pravi dejstvo, da so mednarodne norme načelno naslovljene na državo ter da zanjo ustvarjajo pravice in obveznosti (Conforti, B. (2005). Mednarodno pravo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.).
Mednarodno zasebno pravo se ukvarja z gospodarskimi in civilnimi zadevami, ki imajo za posledice mednarodni značaj. Primeri takšnih situacij so lahko zakonske zveze ali naročila, ki ga sklenejo stranke, ki so državljani ali običajni rezidenti različnih držav itd. Kadarkoli imamo v takšnih razmerjih opravka z mednarodnim elementom, je večja verjetnost, da se bodo okoliščine primera navezovale na različne pravne rede. Tej trditvi so priča številni primeri iz prakse, kot je primer »Assunzione« (http://www.jstor.org/pss/757533), ko se je italijanskim ladjarjem, ki so bili hkrati tudi lastniki te ladje, zgodila nesreča. Del tovora, katerega naročniki so bili Francozi, je bil uničen. Francozi (tožniki) so želeli, da se uporabi francosko pravo, ker je bila pogodba sklenjena v Franciji in tudi konosament (ladijski tovorni list) je bil zapisan v francoskem jeziku. Ladja pa je plula pod italijansko zastavo, tudi plačilo naj bi se izvršilo v italijanskih lirah. Sodnik je zato moral poiskati hipotetično voljo, kjer se po subjektivistični teoriji postavlja vprašanje, za katero pravo bi se stranki odločili, če bi se pri dogovarjanju spomnili, da je treba doreči še pravo, ki naj se uporablja v takšnem primeru, po objektivistični teoriji pa vprašanje, katero pravo bi stranki izbrali, če bi ravnali kot razumni stranki. Po nemški teoriji hipotetična volja ni nič drugega kot najožja koneksnost. Sodišče se je zato odločilo, da je italijansko pravo najustreznejše, saj je tako mogoče postopek tudi hitreje izpeljati, kajti tako ladjar kot tudi imetnik konosamenta sta bila Italijana.