Odpre glavni meni

Dvanajsta egipčanska dinastija

VladarjiUredi

Znani so naslednji vladarji iz Dvanajste dinastije:[1]

Faraoni Dvanajste egipčanske dinastije
Ime Horovo (prestolno) ime Vladanje Piramida Kraljica(e)
Amenemhet I. Sehetepibre 1991 – 1962 pr. n. št. Piramida Amenemheta I. Neferitatjenen
Senusret I.
(Sesostris I.)
Heperkare 1971 – 1926 pr. n. št. Piramida Senusreta I. Neferu III.
Amenemhet II. Nubkhaure 1929 – 1895 pr. n. št. Bela piramida Kaneferu
Keminub ?
Senusret II.
(Sesostris II.)
Kakheperre 1897 – 1878 pr. n. št. Piramida v El Lahunu Kenemetneferhedžet I.
Nofret II.
Itaweret?
Knemet
Senusret III.
(Sesostris III.)
Kakaure 1878 – 1839 pr. n. št. Piramida v Dahšurju Meretseger
Neferthenut
Knemetneferhedžet II.
Sithatoriunet
Amenemhet III. Nimaatre 1860 – 1814 pr. n. št. Črna piramida, Havarska piramida Aat
Hetepi
Kenemetneferhedžet III.
Amenemhet IV. Maakherure 1815 – 1806 pr. n. št. Južna mazgunska piramida (verjetno)
Kraljica Sobekneferu Sobekkare 1806 – 1802 pr. n. št. Severna mazgunska piramida (verjetno)

Kronologija Dvanajste dinastije je najbolj stabilna od vseh obdobij pred Novim kraljestvom. Ramzesov papirus (1290 pr. n. št.) ji pripisuje 213 let dolgo vladavino (1991-1778 pr. n. št.). Maneton je trdil, da je vladala iz Teb, iz primarnih dokumentov pa je razvidno, da je prvi faraon preselil prestolnico v novo mesto, imenovano Amenemhet-iti-tavi – Amenemhet, osvajalec Dveh dežel ali krajše Ititavi. Njegove lokacije še niso odkrili. Domneva se, da je stalo v bližini Fajuma, morda blizu kraljevih pokopališč v El-Lištu. Egiptologi štejejo Dvanajsto dinastijo za vrh Srednjega kraljestva.

Vrstni red vladarjev je dobro znan iz več virov: Abidoškega in Sakarskega seznama kraljev in Manetonove Egiptiake (Zgodovina Egipta). Dokumentiran datum iz vladavine Senusreta III. korelira s sotskim ciklom,[2] zato se lahko mnogo dogodkov iz tega obdobja zelo točno datira.

Amenemhet I. in Senusret I.Uredi

Dinastijo je ustanovil Amenemhet I., ki je bil morda vezir Mentuhotepa IV., zadnjega faraona iz Enajste dinastije. Njegova vojska je na jugu prodrla do drugega Nilovega katarakta in na severu v južni Kanaan. Ponovno je vzpostavil diplomatske stike s kanaansko mestno državo Biblos in helenskimi vladarji na Egejskem morju. Njegov sin Senusret I. je nadaljeval očetovo politiko s pohodon na jug do tretjega katarakta, njegovi nasledniki do Senusreta III. pa so bili zadovoljni z življenjem v miru.

Senusret III.Uredi

Med vladanjem miroljubnih faraonov jer začela v Nubiji rasti nestrpnost, zato je Senusret III. poslal na jug kazensko odpravo. Podobno odpravo je poslal tudi v Levant. Njegovi pohodi so prerasli v legendo o mogočnem vladarju z imenom Sesostris, ki so jo pripovedovali Maneton, Herodot in Diodor Sicilski. Maneton mu je razen dejansko osvojenih ozemelj pripisal še dele Kanaana in plovbo v Evropo, da bi priključil Trakijo. Njegovih trditev ne podpira noben primarni dokument egipčanskega ali kakšnega drugega izvora.

Amenemhet III.Uredi

Senusretov naslednik Amenemhet III. je ponovno vzpostavil bolj miroljubno zunanjo politiko svojih predhodnikov, za njim pa se je energija dinastije iztrošila. Vedno večje težave je dinastija prepustila v reševanje svojemu zadnjemu vladarju iz dinastije, kraljici Sobekneferu. Amenemhet je znan po svojem pogrebnem templju v Havari, ki so ga Herodot, Diodor in Strabon imenovali Labirint. Med njegovo vladavino se je začel izkoriščati zamočvirjena Fajumska oaza.

Staroegipčanska književnostUredi

Med Dvanajsto egipčansko dinastijo je postala staroegipčanska književnost bolj prefinjena. Najbolj znano delo iz tega obdobja je verjetno roman Egipčan Sinuhe,[3] ki se je ohranil na več sto prepisih na papirusu. V tem obdobju so bila napisana tudi poučna dela, na primer Navodila faraona Amenemheta in Zgodba o zgovorem kmetu.

Faraoni od Dvanajste do Osemnajste dinastije so zaslužni tudi za ohranitev več omembe vrednih papirusov:

GalerijaUredi

SkliciUredi

  1. Aidan Dodson, Dyan Hilton: The Complete Royal Families of Ancient Egypt, The American University in Cairo Press, London 2004
  2. Richard A. Parker: The Sothic Dating of the Twelfth and Eighteenth Dynasties, Studies in Honor of George R. Hughes, 1977.
  3. Mika Waltari: Egipčan Sinuhe, Ljubljana, Državna založba Slovenije, 1966.