Topli Vrh, Črnomelj
Topli Vrh (izgovarjava [ˈtɔːpli ˈʋəɾx]; tudi Topli Vrh nad Bistrico,[2] nemško Warmberg[3][4]) je odmaknjeno zapuščeno naselje v Občini Črnomelj v Beli krajini v jugovzhodni Sloveniji.
Topli Vrh, Črnomelj | |
|---|---|
  Topli Vrh, Črnomelj Geografska lega v Sloveniji | |
| 45°34′N 15°9′E / 45.567°N 15.150°EKoordinati: 45°34′N 15°9′E / 45.567°N 15.150°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Jugovzhodna Slovenija |
| Tradicionalna pokrajina | Bela krajina |
| Občina | Črnomelj |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletni | UTC+2 (CEST) |
| Poštna številka | [[]] |
Topli Vrh pri Bistrici - Opuščena kočevarska vas | |
| Lega | Občina Črnomelj |
| Bližnje mesto | Rožič Vrh |
| Površina | 19.360,75 m2 |
| Uničeno | 1942 |
| Uprava | ZKVD Novo mesto |
| RKD št. | 28467 (opis enote)[1] |
| Vpis v register | 31. julij 2009 |
Naselje leži na Dolenjskem in je danes del Jugovzhodne statistične regije.[5] Ozemlje Toplega Vrha je danes del vasi Rožič Vrh in je spomeniško zaščitena.[6] Ostanki vasi danes ležijo na rečni terasi ob cesti Mavrlen–Koprivnik. Severno od Toplega Vrha se nahaja še ena opuščena kočevarska vas, Gradec, proti SZ pa opuščena kočevarska vas Ovčjak. Najbližje naselje je Bistrica.
Zgodovina uredi
V Toplem Vrhu so živeli Kočevarji. Leta 1770 je imela 11 hiš, leta 1931 pa le še šest. Prvotne prebivalce so po razglasu z 20. oktobra 1941 (odselitev sama pa od 14. novembra do 23. januarja 1943) izselili.[7] Med italijansko roško ofenzivo poleti 1942 so jo požgali italijanski vojaki in ni bila nikoli obnovljena. Lovsko društvo Loka pri Črmošnjicah je na tem mestu leta 1960 zgradilo lovsko kočo.[2]
Reference uredi
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 28467«. Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- ↑ 2,0 2,1 Savnik, Roman (1971). Krajevni leksikon Slovenije, vol. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije. str. 61.
- ↑ Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjska. 1906. Dunaj: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, str. 38.
- ↑ Ferenc, Mitja. 2007. Nekdanji nemški jezikovni otok na kočevskem. Kočevje: Pokrajinski muzej, str. 4.
- ↑ d.o.o, Arctur. »Občina Črnomelj«. www.crnomelj.si. Pridobljeno 21. decembra 2022.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 28467«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ Auersperger, Alenka. »Še enkrat o selitvi volksdeutscherjev med II. svetovno vojno«. www.dlib.si. Arhivi. str. 238. Pridobljeno 21. decembra 2022.