Gradec, Črnomelj
Gradec (izgovarjava [ˈɡɾaːdəts]; občasno Zagradec;[2] nemško Grodetz, Groditz,[3][4] ali Grodez;[5] kočevarsko: Grodetz[6]) je odmaknjeno zapuščeno naselje v Občini Črnomelj v Beli krajini v jugovzhodni Sloveniji. Naselje leži na Dolenjskem in je vključeno v Jugovzhodno statistično regijo.[7] Njeno ozemlje je danes del Rožič Vrha.[8] Južno od Gradca stoji kočevarska opuščena vas Topli Vrh.
Gradec, Črnomelj | |
|---|---|
  Gradec, Črnomelj Geografska lega v Sloveniji | |
| 45°35′36.93″N 15°7′14.51″E / 45.5935917°N 15.1206972°EKoordinati: 45°35′36.93″N 15°7′14.51″E / 45.5935917°N 15.1206972°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Jugovzhodna Slovenija |
| Tradicionalna pokrajina | Bela krajina |
| Občina | Črnomelj |
| Nadm. višina | 560 m |
| Prebivalstvo (2022) | |
| • Skupno | 0 |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletni | UTC+2 (CEST) |
| Poštna številka | [[]] |
Gradec pri Bistrici - Opuščena kočevarska vas | |
| Lega | Občina Črnomelj |
| Površina | 14.721,43 m2 |
| Uničeno | 1942 |
| Uprava | ZKVD Novo mesto |
| RKD št. | 27053 (opis enote)[1] |
| Razglasitev NKD | 31. julij 2009 |
Ime uredi
Gradec je v Sloveniji razmeroma pogost toponim in je izpeljan iz slovenskega občnega poimenovanja za obzidano naselje (iz katerega se je šele kasneje razvilo poimenovanje za grad).[9] Jezikoslovec Anton Breznik (1881–1944) je domneval, da je v tem primeru ime izpeljano iz samostalnika grod 'rebro, greben', ki se nanaša na lego naselja na grebenu.[10] Iz nemškega poimenovanja je izpeljano tudi nemško ime Grodetz.[6]
Zgodovina uredi
Gradec je bila kočevarska vas. V urbarju iz leta 1574 in popisu leta 1770 ni omenjena, zato se vaško ustanovitev uvršča kot poznejšo od teh dveh.[6] Pred drugo svetovno vojno je imela šest hiš in 33 prebivalcev.[11] Prebivalce so izselili jeseni 1941, območje pa so požgale italijanske enote med ofenzivo v Kočevskem Rogu poleti leta 1942.[7][12] Po vojni so na tem mestu zgradili gozdarsko kočo, do katere vodi gozdna cesta.[12] Nekdanja vas je registrirana kot kulturna dediščina.[7]
Množični grobišči uredi
V bližini Gradca se nahaja množično grobišče, ki je povezano z drugo svetovno vojno. Grobišče Zagradec se nahaja v vrtači pod gozdno potjo in senožetjo jugovzhodno od naselja. V grobišču so posmrtni ostanki 61 Romov iz Kanižarice, ki so bili pomorjeni 21. julija 1942.[2]
Približno 2,5 km vzhodno proti Rožič Vrhu se v gozdu nahaja tudi Grobišče Rožič Vrh.[13]
Cerkev uredi
V vasi je stala podružnična kapela, posvečena svetemu Križu. Kapela je nekaj časa bila tudi romarska destinacija. Po ustnem izročilu je bila cerkev zgrajena med letoma 1550 in 1580.[11]
Sklici uredi
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 27053«. Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- ↑ 2,0 2,1 Ferenc, Mitja (december 2009). »Grobišče Zagradec«. Geopedia. Ljubljana: Služba za vojna grobišča, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Pridobljeno 30. aprila 2020.
{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava) - ↑ Kren, Ludwig. 1995. "Seznam krajev in občin okrajnega glavarstva Kočevje leta 1900." Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino 43(3): 111-115, p. 112.
- ↑ Ferenc, Mitja. 2007. Nekdanji nemški jezikovni otok na kočevskem. Kočevje: Pokrajinski muzej, p. 4.
- ↑ Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjska. 1906. Dunaj: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, str. 38.
- ↑ 6,0 6,1 6,2 Petschauer, Erich. 1980. "Die Gottscheer Siedlungen – Ortsnamenverzeichnis." In Das Jahrhundertbuch der Gottscheer (pp. 181–197). Klagenfurt: Leustik.
- ↑ 7,0 7,1 7,2 »Občina Črnomelj«. www.crnomelj.si. Pridobljeno 21. decembra 2022.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 27053«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ Snoj, Marko. 2009. Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Ljubljana: Modrijan and Založba ZRC, p. 149.
- ↑ Simonič, Ivan. 1935. "Kočevarji v luči krajevnih in ledinskih imen." Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo 16: 61–81 and 106–123, p. 63.
- ↑ 11,0 11,1 Krajevni leksikon Dravske Banovine. 1937. Ljubljana: Zveza za tujski promet za Slovenijo, p. 217.
- ↑ 12,0 12,1 Savnik, Roman, ed. 1971. Krajevni leksikon Slovenije, vol. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, p. 37.
- ↑ Ferenc, Mitja (december 2009). »Grobišče Rožič Vrh«. Geopedia. Ljubljana: Služba za vojna grobišča, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Pridobljeno 30. aprila 2020.
{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)