Tokantins
Tokantins (portugalsko Tocantins) je 2.450 km dolga reka v osrednji Braziliji, eden najpomembnejših veletokov v državi, ki teče po ozemlju štirih brazilskih zveznih držav: Goiás, Tocantins, Maranhão in Pará. Tocantins ima po reki tudi ime. Z letnim pretokom približno 372 km³ je štirinajsta največja reka na svetu po pretoku.[2]
| Tokantins | |
 | |
| Država |  Brazilija
|
|---|---|
| Dolžina | 2.450 km (1.522 mi) [1] |
| Porečje | 769.444 km2 [2] |
| Pretok | |
| - povprečje | 11.364 m3/s (401.316 cu ft/s) [2] |
| - max | 25.000 m3/s (882.867 cu ft/s) |
| - min | 5.000 m3/s (176.573 cu ft/s) |
 Zemljevid porečja Aragvaja/Tokantins
| |
Izvira v bližini brazilskega glavnega mesta Brasilia in teče proti severu do izliva v Atlantski ocean.[2] Približno 800 km pred ustjem se vanjo z leve izliva reka Aragvaja, ki je zelo podobna po velikosti. Skupni tok se nato zahodno od mesta Belem združi z delto Amazonke, zato nekateri avtorji Tokantins obravnavajo kot pritok Amazonke.[3]
Teče po robu amazonskega deževnega gozda, enem najbolj vlažnih območij sveta, kar se odraža v bogati flori in favni. Za Tokantins je znanih preko 300 vrst rib, v porečju pa živi tudi izjemno število endemnih vrst živali in rastlin. V izumrlem domorodnem jeziku tupi pomeni njeno ime tukanov kljun. Kljub temu, da je območje redko poseljeno, je človeška aktivnost močno spremenila značilnosti reke. Zaradi izsekavanja je izginila že polovica prvobitnega gozda, sam tok pa so močno spremenili tudi štirje veliki jezovi, ki so bili tam zgrajeni za pridobivanje električne energije.[2] Največji vpliv na tok in življenje v reki ima jez Tucurui, zgrajen leta 1984, ki je največji jez v vsej Amazoniji.[3]
Sklici in opombe uredi
- ↑ Ziesler, R.; Ardizzone, G.D. (1979). »Amazon River System«. The Inland waters of Latin America. Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo. ISBN 92-5-000780-9. Arhivirano iz spletišča dne 21. oktobra 2013. Pridobljeno 30. junija 2016.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 McClain, M. E.; Gann, D. (2009). »South America«. V Likens, Gene E. (ur.). Encyclopedia of Inland Waters. Zv. 3. str. 404–413. doi:10.1016/B978-012370626-3.00049-1. ISBN 978-0-12-370626-3.
- ↑ 3,0 3,1 Provete, Diogo B. (2013). »Tocantins River« (PDF). V Howarth, R. W. (ur.). Biomes & Ecosystems. New Jersey: Salem Press. str. 1237–1239.
Zunanje povezave uredi
Predstavnosti o temi Tokantins v Wikimedijini zbirki
