Odpre glavni meni

Tigran Petrosjan

Tigran Vartanovič Petrosjan (armensko Տիգրան Պետրոսյան), armenski šahist, nekdanji svetovni prvak v šahu, * 17. junij 1929, Tbilisi, Gruzija, takrat Sovjetska zveza, † 13. avgust 1984, Moskva, Rusija, takrat Sovjetska zveza.

Tigran Petrosjan
Portret
Rojstvo17. junij 1929({{padleft:1929|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:17|2|0}})[1][2][…]
Tbilisi[1]
Smrt13. avgust 1984({{padleft:1984|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:13|2|0}})[2][4] (55 let)
Moskva
DržavljanstvoFlag of the Soviet Union.svg Sovjetska zveza
Poklicšahist, pisatelj, novinar

Tigran je svoj napredek kazal z rezultati na turnirjih za izzivalca šahovskega svetovnega prvaka (vsaka 3 leta). Sodeloval je že na 13. šahovski olimpijadi.

Leta 1953 v Zürichu (Švica) je bil peti, leta 1956 v Amsterdamu (Nizozemska) si je delil tretje mesto, ravno tako je bil tretji leta 1959 v Jugoslaviji (Bled, Zagreb, Beograd), leta 1962 v Curaçau pa je zmagal. Naslednje leto je z 12,5 : 9,5 premagal Mihaila Botvinnika in tako postal svetovni prvak.

Leta 1966 je z 12,5 : 11.5 premagal izzivalca Borisa Spaskega, le ta pa se mu je leta 1969 oddolžil, ga premagal z rezultatom 12,5 : 10,5 in tako izpodrinil s šahovskega prestola.

Petrosjan je skupaj z Aronom Nimzowitschem najbolj znan kot začetnik profilaktične šole. Profilaktična poteza tako ni nujno namenjena izboljšanju lastnega položaja, temveč predvsem preprečevanju nasprotniku, da bi izboljšal svoj položaj. Petrosjan je bil pravi mojster v slutnji in onemogočanju nasprotnikovih načrtov. Mnogi so, čeprav takšne kritike niso ravno najbolj poštene, ta slog označevali za dolgočasen. Šahovske šole po vsem svetu danes pri poučevanju šaha precej uporabljajo njegove partije.

Danes je Petrosjan skupaj s skladateljema Komitasom Vardapetom in Aramom Hačaturjanom med tistimi Armenci, na katere so njihovi rojaki najbolj ponosni.

LiteraturaUredi

Zunanje povezaveUredi

Predhodnik:
Mihail Botvinik
Svetovni šahovski prvak
1963–1969
Naslednik:
Boris Spaski
  1. 1,0 1,1 Петросян Тигран Вартанович // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.
  2. 2,0 2,1 SNAC — 2010.
  3. Munzinger-Archiv — 1913.
  4. data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.