Tetrahidrokanabinol

Tetrahidrokanabinol, imenovan tudi delta-9-tetrahidrokanabinol (Δ9-THC) je glavna psihoaktivna sestavina (oz. kanabinoid) rastlin rodu konoplja (Cannabis). Prvič je bila v čisti obliki izolirana leta 1964 v Izraelu.[5][6][7] V ohlajeni obliki je steklasta trdnina, ob segrevanju pa postane viskozna in lepljiva. Farmacevtska formulacija THC, imenovana z imenom INN dronabinol, je ponekod, npr. v ZDA in v Kanadi, dostopna pod trgovskim imenom Marinol. Kot aromatski terpenoid je THC zelo slabo topen v vodi, dobro topen pa je v večini organskih topil, zlasti v lipidih in alkoholih.[3]

Tetrahidrokanabinol
Tetrahydrocannabinol.svg
Delta-9-tetrahydrocannabinol-from-tosylate-xtal-3D-balls.png
Klinični podatki
Sinonimidronabinol
Nosečnostna
kategorija
  • C
Zasvojljivost8-10%[1]
Način uporabeoralno, kajenje (ali para)
Oznaka ATC
Pravni status
Pravni status
Farmakokinetični podatki
Biološka razpoložljivost10-35 % (inhalacija), 6-20 % (oralno)[2]
Vezava na beljakovine95-99 %[2]
Presnovavečinoma hepatalno z CYP2C[2]
Razpolovni čas1,6-59 h,[2] 25-36 h (oralno vneseni dronabinol)
Izločanje65-80 % (feces), 20-35 % (urin) kot kisli presnovki[2]
Identifikatorji
Številka CAS
PubChem CID
IUPHAR/BPS
DrugBank
ChemSpider
UNII
ChEBI
ChEMBL
CompTox Dashboard (EPA)
ECHA InfoCard100.153.676 Uredite to na Wikipodatkih
Kemični in fizikalni podatki
FormulaC21H30O2
Mol. masa314,4636
3D model (JSmol)
Specifična rotacija-152° (etanol)
Vrelišče157 °C [4]
Topnost v vodi0,0028[3] (23 °C) mg/mL (20 °C)

FarmakodinamikaUredi

THC povzroči psihične učinke tako, da se veže na kanabinoidne receptorje - CB1 v človeških možganih. To so beljakovine v membrani živčnih celic, na katere se normalno vežejo endogeni kanabinoidi. To so snovi, ki nastajajo v možganih in imajo zaradi vezave na iste receptorje, podobne učinke kot THC. Do sedaj znana endogena kanabinoida sta anandamid (=arahidonil etanolamin) in 2-arahidonil glicerol.

Receptorji CB1 se nahajajo v celem osrednjem živčnem sistemu, posebno še v hipokampusu, v amigdali, v malih možganih, bazalnih ganglijih in v prefrontalnem korteksu. Primarno so izraženi na glutamatnih in GABA-nergičnih živčnih končičih. Preko stimulacije s kanabinoidi zmanjšajo presinaptično izločanje glutamata ali GABA-e. Vplivi glutamata in GABA-e na zaporedje dopaminskih nevronov v ventalnih medmožganih, ki izražajo receptorje CB1 so pokazali, da eksogeni kanabinoidi spremenijo razmerje eksitacije in inhibicije, ki doseže dopaminske celice. Čeprav je opisana neto inhibicija dopamina, je najbolj dokumentiran učinek v proženju (firing) z dvigom dopaminskega izločanja na področjih predmožganov.[8]

UčinkiUredi

Psihozomimetični učinkiUredi

THC lahko povroči prehodne psihotične simptome in okvaro spomina preko stimuacije receptorjev CB1.[8]

THC in razvoj shizofrenijeUredi

Nenormalno delovanje prefrontalnega korteksa in motnje v homeostazi dopamina sta ključna elementa shizofrenije. Stranski učinek THC-ja je vpliv na normalne fiziološke procese zorenja med adolescenco. Interakcija endogenega kanabinoida z receptorjem CB1 je kritično vpletena v zorenje možganov preko svoje regulacijske vloge v izločanju glutamata. Preko delovanja na receptor CB1 lahko THC vpliva na normalne fiziološke procese, kar vodi v moteno izločanje glutamata, drobne nevrotoksične učinke in posledične strukturne spremembe. Zorenje prefrontalnega korteksa je najpomembnejši proces v adolescenci. THC lahko vpliva na zorenje specifičnih nevronskih krogotokov v tem področju možganov. Zato lahko dolgotrajno uživanje THC-ja med adolescenco vpliva na razvoj shizofrenije. Uživanje THC-ja po končani adolescenci je manj kritično, saj je takrat zorenje prefrontalnega korteksa že končano.[9]

SkliciUredi

  1. "Based upon several nationwide epidemiological studies, marijuana’s dependence liability has been reliably determined to be 8 to 10 percent." Douglas B. Marlowe, J.D., Ph.D. (December 2010). The Facts On Marijuana. NADCP. 
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 Grotenhermen F (2003). "Pharmacokinetics and pharmacodynamics of cannabinoids". Clin Pharmacokinet. 42 (4): 327–60. doi:10.2165/00003088-200342040-00003. PMID 12648025.
  3. 3,0 3,1 Garrett, Edward R. (1974). "Physicochemical properties, solubility, and protein binding of Δ9 -tetrahydrocannabinol". J. Pharm. Sci. 63 (7): 1056–64. doi:10.1002/jps.2600630705. PMID 4853640. {{cite journal}}: Prezrt neznani parameter |coauthors= (predlagano je |author=) (pomoč); Prezrt neznani parameter |month= (pomoč)
  4. "Cannabis and Cannabis Extracts: Greater Than the Sum of Their Parts?" (PDF). www.haworthpress.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 2010-09-02. Pridobljeno 25. januarja 2011.
  5. Gaoni, Y.; Mechoulam, R. (1964). "Isolation, structure and partial synthesis of an active constituent of hashish". Journal of the American Chemical Society. Zv. 86, št. 8. str. 1646–1647. doi:10.1021/ja01062a046.
  6. Intervju s prejemnikom prve nagrade ECNP za življenjski dosežek: Raphael Mechoulam, Izrael Arhivirano 2011-04-30 na Wayback Machine.. Februarja 2007
  7. Geller, Tom (2007). "Cannabinoids: A Secret History". Chemical Heritage Newsmagazine. Zv. 25, št. 2. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2008-06-19. Pridobljeno 2013-03-29.
  8. 8,0 8,1 Alessandra Paparelli, Marta Di Forti; Paul D. Morrison, Robin M. Murray (2011). "Drug-induced psychosis: how to avoid star gazing in schizophrenia research by looking at more obvious sources of light". Frontiers in Behavioral Neuroscience. Zv. 5. str. 1–9. Pridobljeno 2011-10-30.
  9. Matthijs G. Bossong, Raymond J.M. Niesink (2010). "Adolescent brain maturation, the endogenous cannabinoid system and the neurobiology of cannabis-induced schizophrenia" (PDF). Progress in Neurobiology. Zv. 92. Elsevier Ltd. str. 370–385. doi:10.1016/j.pneurobio.2010.06.010. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 2016-03-10. Pridobljeno 2011-10-30.