Mali možgani

predel možganov, ki usklajuje različne motorične in mišične funkcije telesa; del netencefalona

Máli možgáni ali cerebélum (latinsko cerebellum) ležijo v zadnji lobanjski kotanji. Nameščeni so med dorzalno površino možganskega debla in velikih možganov. Z možganskim deblom jih povezujejo pedunculi cerebellares. Od velikih možganov jih loči tentorium (šotor), ki je duplikatura dure. Med možganskim deblom in malimi možgani se nahaja 4. možganski prekat.[1]

Mali možgani
Risba človeških možganov s prikazom malih možganov in ponsa
Location of the human cerebellum (in red)
Podrobnosti
DelRombencefalon
ArterijaACS, ACIA, ACIP
Venazgornje, spodnje
Identifikatorji
LatinskoCerebellum
MeSHD002531
NeuroNames643
NeuroLex IDbirnlex_1489
TAA14.1.07.001
FMA67944
Anatomski izrazi za nevroanatomijo

Zgrajeni so iz medialnega dela, ki se zaradi oblike imenuje črv (vermis) in dveh polobel ali hemisfer, ki ju loči malomožganski srp (falx cerebelli). Tudi mali možgani so zgrajeni iz sive in bele substance.

Malomožganska skorja pokriva cele male možgane, razen prečne jame. Debelina skorje je 1 do 1,5 mm., je močno nagubana in gube se zajedajo globoko v notranjost, tako tvorijo številne brazde, ki jo delijo v številne manjše vijuge, kar daje na prerezu malih možganov sliko drevesa, ki ji pravimo drevo življenja (arbor vitae).

Funkcija

uredi

Mali možgani nadzorujejo gibanje, ravnotežje, mišični tonus in propriocepcijo.[1]

Sklici

uredi
  1. 1,0 1,1 Tadej Strojnik, ur. (2010). Izbrana poglavja iz nevrokirurgije. Maribor: Medicinska fakulteta. str. 20.

Zunanje povezave

uredi