Islandski minimum
Islandski minimum ali subpolarna depresija je ciklon (področje nizkega zračnega tlaka), ki se stalno obnavlja v severnem Atlantiku, blizu Islandije. Drugi tak pojav je Aleutski ciklon v severnem Pacifiku, blizu istoimenskega otočja.
Zemljepisna lega uredi
Islandska depresija se premika glede na letne čase, a normalno samo med 55° in 70° severne zemljepisne širine ter med 11° vzhodne in 61° zahodne zemljepisne dolžine. Iz tega območja se umakne samo v obdobjih, ko se Azorski anticiklon ražširi na sever. Takrat se pomakne na zahod in se ustavi nad odprtim oceanom, ali pa potuje na sever in se združi s polarno depresijo. Ta se začasno razpotegne v navpični smeri, dokler se njen južni del ne odtrže.
Vpliv na vremenske razmere uredi
Islandski minimum nizkega tlaka in Azorsko področje visokega tlaka sta fenomena, ki nadzorujeta nastanek, smer in jakost vetrov, ki prihajajo v Evropo iz zahoda, in s tem količino vlage v ozračju. Sploh so vse vremenske razmere naše celine odvisne od medsebojnih razdalj in predvsem od razlike v nihanju zračnega tlaka teh dveh formacij. Ta razlika je znana kot NAO (North Atlantic Oscillation). V slučaju NAO+ (visoka razlika med tlakoma) pomeni več zahodnih vetrov, torej hladnejša poletja in milejše zime v srednji Evropi ter manj padavin v Sredozemlju. Nasprotno je pri NAO- (malo razlike med tlakoma obeh področij) manj vetrov, zime so ostre in poletja vroča, padavine samo na jugu celine.
Islandski minimum vpliva tudi na vreme v severnoameriški celini. Pozimi, pri NAO+, močnejša depresija ciklona pritegne severne temperature vse preko Kanade in dela ZDA.
Viri uredi
- Guido Caroselli (1995). Il tempo per tutti : meteorologia pratica per la terra e l'uomo. Milano : Mursia. ISBN 884251926X.
Glej tudi uredi
- Polarna fronta
- Vremenska karta