Henrik VII. Angleški

Henrik VII. (angleško Henry Tudor, velško Harri Tudur), kralj Anglije in gospodar Irske od kronanja 22. avgusta 1485 do svoje smrti ter prvi monarh dinastije Tudor, * 28. januar 1457, Grad Pembroke, Pembrokeshire, Valizija, † 21. april 1509, Palača Richmond, Surrey, Anglija.

Henrik VII.
Henrik, ki drži vrtnico in nosi ovratnik Reda zlatega runa, portret neznanega nizozemskega umetnika, 1505
Kralj Anglije, Gospodar Irske
Vladanje22. avgust 1485 – 21. april 1509
Kronanje30. oktober 1485
PredhodnikRihard III.
NaslednikHenrik VIII.
Rojstvo28. januar 1457[1][2][3]
grad Pembroke[4]
Smrt21. april 1509[1][2][3] (52 let)
Palača Richmond[d]
Pokop11. maj 1509
Zakonec
(por. 1486; † 1503)
Potomci
Podrobnost
RodbinaTudor
OčeEdmund Tudor (1430)
MatiMargareta Beaufort, grofica Richmond in Derby
ReligijaRimskokatoliška cerkev
PodpisHenrik VII.'s signature

Bil je vztrajni politik (od tod vzdevek »Angleški Salomon«). Henriku je uspelo svoji državi pridobiti precejšen vpliv v evropski politiki, predvsem zahvaljujoč zavezništvu s Španijo, sklenjeno s poroko njegovega sina Arturja s Katarino Aragonsko, hčerjo Ferdinanda II. Aragonskega in Izabele I. Kastiljske. Znan je tudi njegov boj proti plemeniti klienteli in nadutosti magnatov, v katerem mu je spretno uspelo pridobiti podporo parlamenta. Ta spor se je končal z vsiljevanjem spoštovanja zakonov in z vzpostavitvijo učinkovite uprave, ki pa so jo podložniki v zadnji fazi Henrikove vladavine dojemali kot zatiralsko in pretirano ter tako zameglila spomin na prva leta vlade in posledično spomin na ustanovitelja dinastije Tudor med potomci. Henrik VII. je prvi razumel politične in strateške prednosti otoške Anglije, zato je dajal prednost čezoceanskim potovanjem in postavil temelje za prihodnji razvoj kraljeve mornarice.

Sklici

uredi