Stevo Žigon
Štefan "Stevo" Žigon, slovensko-srbski gledališki, televizijski, filmski igralec in režiser, * 8. december 1926, Ljubljana, † 28. december 2005, Beograd.
Stevo Žigon | |
---|---|
Rojstvo | 8. december 1926[1] Ljubljana, Kraljevina Jugoslavija |
Smrt | 28. december 2005[1] (79 let) Beograd, Srbija |
Državljanstvo | Kraljevina Jugoslavija SFRJ Srbija in Črna gora |
Poklic | igralec, gledališki igralec, filmski igralec, pisatelj, televizijski igralec, filmski režiser |
Leta aktivnosti | 1948–1982 |
Otroci | 2 |
Življenje in delo
urediStevo Žigon je bil rojen v družini krojača Štefana in Marije Žigon. Starša sta se leta 1922 po italijanski zasedbi primorske preselila v Ljubljano, kjer je od 1937 obiskoval I. realno gimnazijo in 1945 maturiral. Februarja 1942 je postal član SKOJ. V letih 1943–1945 je bil zaprt v Koncentracijskem taborišču Dachau. Leta 1946 se je v Ljubljani vpisal na takratno Akademijo za igralsko umetnost (Ivan Levar), od 1946–1948 študiral na Državnem gledališkem inštitutu v Leningradu (LGTI; Leonid S. Vivien) in 1951 diplomiral z vlogo Marchbanksa v Kandidi G.B. Shawa) na Pozorišćni akademiji v Beogradu. Od 1948 je bil angažiran v Jugoslovanskem dramskem pozorištu (vodja B. Stupica). V Beogradu nastopal do upokojitve 1982. Prejel je več priznanj in državnih odlikovanj.
Odigral je številne vloge na odrskih deskah, nastopal pa je tudi v televizijskih igrah in nadaljevankah jugoslovanskih dramatikov (Odpisani, 1974; Vrnitev odpisanih, 1976) ter igral v okoli 30 filmih. Kot igralec se je odlikoval v psihološko zapletenih nosilnih vlogah, kot režiser pa se je najpogosteje loteval del ruskih klasikov. Veliko je gostoval tudi v slovenskih gledališčih in med drugim režiral drame Pygmalion G.B. Shawa, Otroci sonca in Barbari M. Gorkega, Ženitev N.V. Gogolja in Šola za obrekovanje R. Sheridana.
Zasebno življenje
urediLeta 1950 je tedaj 24-letni Štefan Žigon spoznal 17-letno Jeleno Jovanović. Osem let kasneje sta se poročila. Istega leta (13.7.1958) se jima je v Ljubljani rodil prvi otrok, sin Nikola. Skoraj pet let kasneje pa sta igralca dobila še drugega otroka, hčerko, ki sta jo poimenovala Ivana (roj.2.2.1968).
Priznanja
uredi- Red zaslug za ljudstvo (1951)
- Sedmojulijska nagrada SR Srbije (1963)
- Zlata arena na filmskem festivalu v Pulju (1970)
- Red dela z zlatim vencem (1974)
Filmografija
uredi- Kala (1958)
- Oxygen (1970)
- Odpisani (1974)
- Povratek odpisanih (1976)
- Deseti brat (1984)
- Heretik (1986)
Glej tudi
urediZunanje povezave
uredi- Clemenz Majda. »Žigon Stevo«. Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.
- Intervju v Mladini Arhivirano 2011-03-11 na Wayback Machine.
Sklici
uredi- ↑ 1,0 1,1 Brozović D., Ladan T. Hrvatska enciklopedija — LZMK, 1999. — 9272 p.